Tudi pri človeku je voda njegova poglavitna sestavina. Pri odraslem človeku predstavlja približno 60 odstotkov telesne mase, dojenčku 80 in pri starostniku 50 odstotkov. 

Voda je osnovna sestavina našega telesa, idealno topilo in transportno sredstvo, sodeluje v presnovnih procesih, uravnava telesno temperaturo, skrbi za dobro telesno in intelektualno sposobnost.  

Količina vode, ki jo je treba dnevno zaužiti, je odvisna od telesne aktivnosti, telesne teže, podnebnih pogojev, kulture, zdravstvenega stanja in starosti posameznika. Za dojenčke in otroke velja priporočilo 1,5 ml vode/kcal porabljene energije, za odrasle pa 1 ml vode/kcal porabljene energije. Za dobro delovanje potrebuje odrasel človek najmanj 2,5 litra vode dnevno, ki jo je treba vnesti s pitjem pijač/tekočin (60 odstotkov), hrano (30 odstotkov) in v majhni meri z oksidacijsko vodo oziroma metabolno vodo (10 odstotkov), ki je produkt presnove hranil v telesu. 

Pri normalnih telesnih aktivnostih z znojenjem izgubimo do en liter vode dnevno, ob intenzivni telesni aktivnosti ali pri visokih zunanjih temperaturah pa tudi več kot liter na uro: z enournim igranjem tenisa v povprečju izločimo okoli 1,3 litra vode, z enournim igranjem nogometa pa celo 2 litra vode. Zaradi zelo velikih količin izgubljene vode v naštetih okoliščinah in tudi ob bolezni (driska, bruhanje, visoka telesna temperatura) je ponovni vnos vode v telo toliko pomembnejši.

Brez hrane lahko preživimo sorazmerno dolgo, do 40 dni, pomanjkanje vode pa hitro povzroči klinične spremembe in znake. Telo namreč izgublja vodo prek ledvic, črevesja, pljuč in kože, zato jo je treba nenehno vnašati v telo.

Slaba preskrba telesa z vodo se zelo hitro pokaže v zmanjšani sposobnosti zbranosti, glavobolu, utrujenosti, v splošnem slabem počutju in tudi navzven – koža je suha, brez leska in hitro izgublja prožnost.

Pomanjkanje vode je za telo bolj kritično kot pomanjkanje drugih hranil, saj je izguba vode za več kot 15 odstotkov telesne teže lahko že smrtno nevarna.

Kaj je vzrok vedno bolj razširjenih embaliranih, predvsem naravnih mineralnih vod? 

Uživanje embaliranih vod dobiva čedalje večje razsežnosti. Na eni strani zaradi večjega zavedanja o onesnaženosti življenjskega okolja in posledično vpliva na kakovost pitne oziroma vodovodne vode, na drugi strani pa čedalje boljše osveščenosti o zdravi prehrani in  večje skrbi za zdravje. Naravne mineralne vode ustrezajo najstrožjim standardom znotraj kategorije embaliranih vod ter so odlična kombinacija vode ter raztopljenih mineralnih snovi z mehurčki ogljikovega dioksida ali brez. 

Žal postaja na slovenskih tleh resničnost, da vode iz pipe na nekaterih področjih ni več možno piti. Po navedbah Inštituta za varovanje zdravja RS, ki med drugim nadzoruje pitno vodo iz vodovodov, imamo v Sloveniji registriranih okrog 1000 vodovodov, veliko od teh je majhnih, takšnih, ki oskrbujejo manj kot 50 prebivalcev. Voda v majhnih vodovodih je pogosto slabša in mikrobiološko neustrezna. 

Vodovodne vode so pogoste onesnažene s pesticidi, z nitrati in drugimi škodljivimi snovmi, težave povzročajo tudi zastareli vodovodi iz neustreznih materialov, iz katerih se lahko sproščajo škodljive substance. Pri vodovodni vodi so dovoljeni razni postopki obdelave surove vode, tako na fizikalni način kot z dodajanjem kemijskih sredstev za dezinfekcijo. 

Vsebnost mineralnih snovi v naravni mineralni vodi je navadno veliko višja od tistih v običajnih pitnih vodah. V preteklosti se je sicer kot naravna mineralna voda pojmovala voda, v kateri je bila vsebnost raztopljenih snovi večja kot 1000 mg/l, po današnji zakonodaji pa lahko imajo naravne mineralne vode tudi nižjo vsebnost mineralnih snovi. Nastanek naravnih mineralnih voda je v prvi vrsti odvisen od več geoloških pogojev, poleg teh pa sta visok tlak in dolga časovna doba pretakanja vode v podzemlju ključna dejavnika za nastanek naravne mineralne vode. Prave naravne mineralne vode so namreč zelo stare.

Naravne mineralne vode iz Radenske vsebujejo lasten ogljikov dioksid, kar pomeni, da je le-ta naravnega izvora in da izhaja iz zemeljskih globin, tako kot naravna mineralna voda, s katero prihaja na površje. Izotopske meritve kažejo na več izvorov ogljikovega dioksida v zemeljski notranjosti: kot posledica magmatskih presnov, to je t. i. vulkanski ali juvenilni CO2, pri razpadu karbonatov in razkroju organskih snovi.

Mehurčki ogljikovega dioksida v naravnih mineralnih vodah imajo številne pomembnejše funkcije kot le to, da delujejo poživljajoče. Med drugim prisotnost ogljikovega dioksida skrbi za povečano prepustnost celičnih membran in pospešen prenos mineralnih snovi v telo.

Ogljikov dioksid v ustih očisti okušalne brbončice, pospešuje prekrvitev in spodbuja izločanje sline ter tako osvobaja usta neželenih ostankov hrane, ki pospešujejo nastanek zobne gnilobe. 

Ponudba naravnih mineralnih vod oziroma embaliranih vod je resnično velika. Vsaka naravna mineralna voda ima edinstven in nezamenljiv okus. Na etiketi naravne mineralne vode so navedene poglavitne sestavine posamezne naravne mineralne vode. Pogoste so tudi označbe, kot sta 'višja vsebnost kalcija', 'višja vsebnost magnezija', ki olajšajo izbor med množico naravnih mineralnih vod.

Večina argumentov o škodljivosti večje koncentracije natrijevih ionov v naravnih mineralnih vodah temelji na neupravičeni predpostavki, da so vsi natrijevi ioni vezani v kuhinjsko sol oziroma natrijev klorid. Mnoga živila vsebujejo dosti več soli kot naravne mineralne vode. Samo kot primer, glede na zadnje rezultate testa vsebnosti soli v slovenskem kruhu vsebuje en bolj debel kos kruha dosti več soli kot liter naravne mineralne vode Radenska Classic.