Koncept alergije, to je pretirana občutljivost za določene, zdravju nenevarne snovi, je leta 1906 prvič opisal dunajski pediater Clemens von Pirquet. Danes je ta nenavadni odziv imunskega sistema podrobno preučen tako s strani uradne medicine kot tudi s strani alternativnih znanosti, ki ponujajo vsaka svoje bolj ali manj učinkovite rešitve tovrstnih težav.

SEZONSKE ALERGIJE – intermitentni alergijski rinitis

Ko govorimo o sezonskih alergijah, pravzaprav govorimo o alergijskem rinitisu.  Alergijski rinitis je alergijsko vnetje sluznice v nosnem organu. Simptomi alergijskega rinitisa so kihanje, srbenje, izločanje sluzi in še nekateri drugi. Na prvi pogled je alergijski rinitis videti kot prehlad, ni pa ga težko zamenjati tudi s kako drugo virusno infekcijo. Simptomi alergijskega rinitisa trajajo od ene ure do nekaj dni. Rinitis se loči na dve podvrsti, na intermitentni alergijski rinitis, ki ga povzroča stik s pelodom ali cvetnim prahom, ter na rinitis, ki se pojavi kot rezultat stika s pršicami ali plesnijo.

Za ljudi, ki bolehajo za prvo omenjeno obliko rinitisa (in teh je po podatkih strokovnjakov, po katerih literaturi smo posegali, največ – dr. Ema Mušič na primer navaja, da ima alergijo na pelod ali cvetni prah tudi do 20 odstotkov Evropejcev), je prav zdaj, ko prihaja pomlad, najbolj kritično obdobje v letu, čeprav na alergene, za katere so občutljivi, lahko naletijo tudi pozimi in poleti. Za vse oblike rinitisa je značilno, da alergeni, ki jih povzročajo, pridejo v telo skozi nos.

Zdravljenje intermitentnega alergijskega rinitisa, kot ga priporoča uradna medicina, ni dosti drugačno od zdravljenja nekaterih drugih alergijskih bolezni: priporoča se jemanje antihistaminikov (pri blažjih oblikah), nosnih kortikosteroidov v spreju, dekongestivnih kapljic za nos (le na začetku bolezni in le za prvih nekaj dni). Tako kot pri drugih vrstah alergij, je tudi pri tej izogibanje alergenu najboljša obramba, a je zaradi narave alergena ta naloga precej bolj težavna kot pri drugih alergijah.

Vsekakor naj bolniki z intermitentnim alergijskim rinitisom opustijo kajenje, saj dim na sluznici olajša vstop alergenom. V trgovinah so na voljo nekateri pripomočki, ki lahko zelo pomagajo bolnikom z intermitentnim alergijskim rinitisom, na primer pelodni filtri, ki se vgradijo v avto, ali filtri, ki ščitijo okna. 

 

Izogibanje alergijam je po mnenju dr. Gerde Rentschler in dr. Magde Antonic osnovno orožje pri boju z alergijskimi boleznimi. Zato je prva stvar, ki jo moramo storiti pri sumu na alergijo, da ugotovimo, kaj je tisto, kar alergijo povzroča.

Do neke mere lahko povzročitelje alergije odkrivamo sami, tako da opazujemo svoje alergijske reakcije in skušamo iz okoliščin, v katerih so nastale, izluščiti najbolj verjetne dejavnike. Razmislimo tudi o morebitnih alergijah, za katerimi trpijo naši družinski člani, saj je veliko alergij dedno pogojenih. Drugi korak pri ugotavljanju alergij je obisk pri splošnem zdravniku. Ta vas bo najprej poslal na pregled krvi. Zvišano število belih krvničk bo zdravniku povedalo, da skoraj zagotovo trpite za alergijo in ne za kako drugo boleznijo s podobnimi simptomi.

Sledijo kožni vbodni testi, pri katerih skuša zdravnik ugotoviti, kateri alergen je povzročil reakcijo, z vbrizgavanjem majhne količine potencialnih alergenov pod kožo. Če zdravnik meni, da gre za kontaktno alergijo (alergijo, ki je nastala ob stiku snovi s kožo), izvede površinske kožne teste. Pri tem testu se nanesejo kontaktni alergeni v posebnih komorah po standardiziranem postopku, ki traja približno 72 ur. Ta test dokazuje četrti tip alergij, to je celični imunski odziv.

 

Podoben temu testu je krpični test atopije, s katerim zdravnik ugotavlja nekatere reakcije prvega tipa alergij, predvsem tiste, pri katerih so sprožilci alergije alergeni v hrani. Najboljšo diagnostiko alergije zdravniki dobijo s pomočjo provokacijskih testov. Ti testi se izvajajo le v bolnišnici in nikoli pri bolnikih, pri katerih obstaja možnost, da bi doživeli anafilaktični šok.

 

Najpomembnejši ukrep pri zdravljenju alergij je izogibanje alergenom. Če to ni mogoče, nam zdravnik predpiše zdravila, s katerimi omilimo simptome alergij. Takšna zdravila so antihistaminiki v tabletah, kapljicah, pršilih ali injekcijah ali glukokortikoidi v pršilih, tabletah, injekcijah ali mazilih. Dr. Ema Mušič pri slednji skupini priporoča izjemno previdnost pri jemanju, saj so glukokortikoidi močna protivnetna zdravila, ki v kritičnih situacijah sicer rešujejo življenja, a imajo pri dolgotrajnem in neupravičenem jemanju neželene učinke. V določenih primerih zdravnik pacientu z alergijo svetuje specifično imunoterapijo ali SIT, ki je neke vrste cepljenje proti alergenu. Učinki specifične imunoterapije so dolgotrajni. Pri hudih alergijskih reakcijah (alergijah III. ali IV. stopnje) zdravnik včasih pomaga pacientu z injekcijami adrenalina. Poleg uradnih načinov zdravljenja alergij poznamo danes še številne alternativne metode. Še posebej zadnja leta se za alternativne metode odloča zelo veliko ljudi, mnogo terapevtov, ki zdravijo po teh metodah, pa izhaja iz zdravniškega poklica. Mnenja in razlage nekaterih izmed njih vam predstavljamo v zadnjem delu članka.