Napačno ravnanje z zdravili lahko povzroči veliko škode tako za človeka kot tudi za okolje. Lekarniška zbornica Slovenije in lekarniški farmacevti so aprilski teden zdravja namenili osveščanju obiskovalcev lekarn o pravilnem ravnanju in varnem odlaganju odpadnih zdravil.

Za zagotavljanje in ohranjanje učinkovitosti, varnosti in kakovosti moramo upoštevati nekaj načel pravilnega načina shranjevanja zdravil. Magistri farmacije v lekarnah opozarjajo, da neposredna izpostavljenost sončni svetlobi, shranjevanje na neprimerni temperaturi ali previsoka vlažnost neugodno vplivajo na stabilnost zdravil in zmanjšajo njihovo učinkovitost ali jih naredijo celo škodljiva. To še posebej velja za določene farmacevtske oblike, tudi tablete in kapsule, ki ob nepravilnem shranjevanju v bolj vlažnem prostoru in na višji temperaturi od priporočene lahko izgubijo učinkovitost še pred potekom roka uporabnosti.

Zdravila, zbrana v ‘domači’ lekarni«

Zdravila shranjujemo v prostoru, kjer bo vpliv okolja čim manjši. Kuhinja in kopalnica sta najmanj primerna prostora za shranjevanje. Za shranjevanje zdravil je najbolj primeren temen prostor z relativno stabilno sobno temperaturo. Lekarniški farmacevti priporočajo, da vsa zdravila za samozdravljenje shranite skupaj na enem mestu in izven dosega otrok (pod ključem). Zdravila, ki jih uporablja le en član družine, pa shranjujte ločeno, prav tako pod ključem. Na ta način se zmanjša možnost, da bi kdo od članov družine vzel zdravilo, ki mu ni namenjeno. Torej zmanjšamo možnost napačne rabi ali celo zlorabe zdravil. Določena zdravila pa je treba shranjevati pri nižjih temperaturah v hladilniku. V tem primeru jih hranite v posebni posodi, ločeno od hrane. Pazite, da zdravila ne bodo zamrznila.

Zdravila vedno hranimo v originalni ovojnini. S tem so zaščitena pred zunanjimi vplivi, poleg tega pa zmanjšamo nevarnost zamenjav. To je še posebej nevarno, če prenesemo različna zdravila v skupno posodico. Če moramo zdravilo iz kakršnegakoli razloga preložiti drugam (npr. v dozirne posodice za starejše), embalažo z navodilom vedno shranimo, da ne bi prišlo do pomote. Dokler zdravila ne porabimo, ne zavrzimo navodila za uporabo, saj ga bomo morda še potrebovali. Če vsebuje steklenička kosem vate, ga po odprtju odstranimo, saj lahko veže nase vlago ter tako poškoduje zdravilo.

Domačo lekarno je treba občasno ‘prečistiti’

Da ne bi z zdravilom povzročili več škode kot koristi, lekarniški farmacevti priporočajo pregled domače lekarne vsaj enkrat na leto. Če nam zdravnik predpisuje zdravila za dolgotrajno terapijo, je bolje, da zaloge zdravil pregledamo in ‘prečistimo’ vsake pol leta ali celo na tri mesece. Z rednimi pregledi zagotavljamo, da so zdravila pravilno shranjena, morebitna odpadna zdravila pa pravočasno, pred morebitno neprevidno uporabo, ločimo od še uporabnih.

Med odpadnimi zdravili, ki jih moramo zavreči, so:
• zdravila s pretečenim rokom uporabnosti;
• zdravila, katerih videz je spremenjen (barva, vonj, okus …),
• zdravila, ki so ostala po zdravljenju in jih ne potrebujemo več,
• zdravila, ki so bila neustrezno shranjena.

Odpadna zdravila ne sodijo med običajne odpadke!

Odpadna zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih ne smemo zavreči med običajne odpadke ali jih celo odplakniti skozi straniščno školjko. Lekarniški farmacevti opozarjajo, da imajo zdravila zdravilni učinek samo v ustreznih odmerkih, v večjih količinah pa so lahko škodljiva ne samo za pacienta, ampak tudi za okolje. Sledi zdravil in njihovih presnovnih produktov so zaznali v odpadnih vodah, ki so prešle skozi čistilne naprave. Že majhne količine učinkovin nepravilno odvrženih zdravil lahko v naravi povzročijo težko popravljivo škodo. Pri tem so še posebej ogrožene ribe in drugi vodni organizmi, saj lahko učinkovine zdravil vplivajo na njihov razvoj in razmnoževanje.

Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili določa, da končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih zdravil izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek, pač pa jih mora prepustiti izvajalcu javne službe v zbirnih centrih, imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno (lekarne, specializirane prodajalne) ali zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja odpadnih zdravil. Tako zbrana zdravila se potem predajo v uničenje, ki minimalno obremeni okolje.

Zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah

Od začetka leta lahko pacienti prinesejo ostanke zdravil in neuporabna zdravila nazaj v lekarno, ki bo poskrbela za varno zbiranje odpadnih zdravil. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili poskrbijo za prevzemanje in nadaljnje ravnanje z odpadnimi zdravili veletrgovci z zdravili, ki so lekarne opremili z zabojniki za zbiranje odpadnih zdravil.

Ker pa je prva skrb lekarn varna in učinkovita preskrba z zdravili, je tudi pri zbiranju odpadnih zdravil posebna pozornost namenjena varnosti obiskovalcev in zaposlenih v lekarni. Skladno z veljavno zakonodajo morajo lekarne poskrbeti za ločevanje čistih in nečistih poti v prostorih, kjer se sprejemajo, izdelujejo in izdajajo zdravila. Zato lekarniški farmacevti prosijo vse obiskovalce, da natančno preberejo navodila za oddajo odpadnih zdravil, ki so objavljena na vidnem mestu v lekarnah.

Napačna raba in zloraba zdravil

Zdravila so najpogostejši vzrok vseh namernih in nenamernih zastrupitev pri otrocih. To velja tudi za Slovenijo, saj je približno polovica zastrupitev pri predšolskih otrocih povzročenih ravno z zdravili. Prisotnost nekaterih vrst zdravil v domači lekarni predstavlja priložnost tistim, ki iščejo možnost rekreacijske uporabe zdravil. Gre predvsem za zlorabo zdravil med najstniki. Novejši podatki za tujino kažejo, da predstavlja nemedicinska raba nekaterih psihoterapevtikov (analgetiki, pomirjevala, sedativi in stimulanti) za marihuano najpogostejšo obliko zlorab prepovedanih substanc.

V kvadratek:
V lekarnah sprejemajo naslednja odpadna zdravila:

• Odpadna zdravila v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži – ni pa nujno, da so takšna zdravila še originalno zaprta.
• Odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin (npr. praški, posipala, kreme, sirupi, kapljice), ki so originalno zaprta v nepoškodovani in čisti embalaži, in še niso bila odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena.
Ljudi, ki bodo prinesli odpadna zdravila v lekarno, prosimo, da odstranijo ovojnino, ki ni bila neposredno v stiku z zdravilom, in v zabojnik odvržejo samo zdravila s stično ovojnino.

V kvadratek:
Do večje varnosti z zmanjšanjem količine neporabljenih zdravil

Pred škodljivimi posledicami odpadnih zdravil se najučinkoviteje zavarujemo tako, da čim bolj zmanjšamo količino odpadnih zdravil. Slednja ob tem predstavljajo tudi velik strošek za zdravstveno blagajno, saj bi bilo denar, ki je namenjen za nakup in uničenje neporabljenih zdravil ter ostankov zdravil, mogoče koristneje porabiti za nakup drugih zdravil, potrebnih zdravljenj in preiskav.

V Lekarniški zbornici Slovenije zato končne uporabnike pozivajo, da pri zdravniku naročijo le zdravila, ki jih trenutno potrebujejo. Pravih podatkov o tem, kolikšen odstotek izdanih zdravil se ne uporabi, ni na voljo, vendar pa nekatere akcije zbiranja neporabljenih zdravil v lekarnah kažejo, da je bilo neodprtih kar 20 odstotkov vrnjenih zdravil. Čeprav končni uporabnik v lekarno vrne originalno zaprta zdravila, ki še niso bila načeta, teh zdravil v lekarni ni mogoče izdati drugemu pacientu. Ko zdravilo zapusti lekarno, se izgubi sledljivost zdravila. Lekarna zato ne more jamčiti za kakovost, varnost in učinkovitost takšnega zdravila, saj to morda ni bilo pravilno hranjeno.