Ne glede na to, koliko ste že prebrali ali slišali o najpogostejši vrsti raka pri ženskah, najbrž še niste našli odgovorov na vsa vprašanja.

Ne glede na to, koliko ste že prebrali ali slišali o najpogostejši vrsti raka pri ženskah, najbrž še niste našli odgovorov na vsa vprašanja. Kaj je (še) dobro vedeti o bolezni, ki doleti eno od osmih žensk?

Pri mesečnem samopregleodvanju dojk sem zatipala bulico. Kako verjetno je, da je rakava?

Verjetnost ni prav visoka! Če jih štejete malo pod ali malo nad 40 oziroma ste v perimenopavzi, je zatrdlinico najverjetneje povzročilo nihanje hormonov. Le kakšnih 10 odstotkov možnosti je, da gre za raka. Po zadnji menstruaciji oziroma menopavzi pa se raven hormonov ustali in takrat zna biti vsaka sprememba na dojkah nevarnejša, razmerje je na lepem že kar 50 proti 50. Ne glede na obliko ali vrsto zatrdline in starost pa mora vsako spremembo na dojki pregledati zdravnik.

Kako lahko sama v grobem ocenim, ali je sprememba benigna ali maligna?

Nekatere vrste nenevarne, benigne ciste se rade pojavijo in izginjajo skupaj z menstrualnim ciklusom in so na otip precej mehke. Pravzaprav jih lahko pod kožo celo premikate. Fibroadenomi, druga vrsta benignih vozličev, pa so običajno zelo majhni, okrogliali ovalni in trdi kot kamenček. Tudi ženske z fibrocističnimi dojkami, ki so posledica sprememb v žlezah dojk, imajo pogosto ravno takšne ciste, ki niso nevarne.

Kako je mogoče začutiti maligno spremembo, je težko opisati. Nekatere rakave bulice so zelo majhne in trdne, druge pa so le za vzorec trše odzdravega tkiva. Vnetni rak dojke včasih sploh ne prinese bulice, pač pa nanj opozarjajo zgolj rdečkaste spremembe na koži. Nekatere ženske občutijo le nenavadno suhe bradavice, ki opozarjajo na Pagetovo bolezen, posebno vrsto raka. In še, na raka morate posumiti, tudi če postane koža jamičasta, tudi po pazduhami, če se bradavica nenadoma udre ali opazite izcedek. Nekatere ženske čutijo na mestu spremembe nenavadno žarenje.

Ali družabno pitje alkohola, denimo čez vikend, poveča ogroženost z rakom dojke?

Veliko raziskave je že bilo narejenih, kar se alkohola in bolezni tiče, in prav vse so potrdile, da tudi zmerno ali občasno pitje predstavlja večje tveganje. Dva kozarca vina na dan, denimo pri ženski, po sedmih letih zveča ogroženost za kar 34 odstotkov. Vsekakor zdravniki, onkologi, svetujejo omejitev na največ merico, to je kozarček vina ali eno malo pivo oziroma šilce žgane pijače na dan. Če popijete čez vikend 5 ali 7 kozarčkov, sicer pa nič, to šteje, kot bi vsak dan spili merico alkohola.

Ali udarec v prsi poveča ogroženost z boleznijo?

Ne, prav nobena poškodba prsi tveganja ne poveča. Možno je le, da bodo po udarcu v dojkah nastala trša tkiva, zaradi katerih mnoge ženske pohitijo k zdravniku, češ da gre za raka. In prav imajo, ponovimo še enkrat, vsako spremembo, naj bo na prvo oko še tako nedolžna, naj vidi zdravnik.

Stara sem nekaj čez 40 let in jemljem kontracepcijske tablete. Me bolezen kaj bolj ogroža?

Ne glede na starost ženske prav vsaka izpostavljenost reproduktivnim hormonom, kakršen je estrogen, še posebej kadar nastopa v kombinaciji s pregestinom, rahlo poveča tveganje za raka. Ogroženost je pri mladih ženskah večja le za vzorec, po 40. letu pa je treba ob kontracepcijskih metodah že razmisliti, posebej če ste z boleznijo dedno obremenjeni. Ogroženost se na račun tabletke poveča z 12 na 15 odstotkov, po petletnem prenehanju s kontracepcijo pa je enaka kot pri ženskah, ki je niso jemale. Dandanes večina ginekologov po 40. letu, tudi ker so ženske takrat večinoma že zaključile načrte o družini, raje svetuje maternični vložek. Razmisliti velja tudi o vazektomiji, prekinitvi semenovodov pri njem.

Kako pa je s hormonskim nadomestnim zdravljenjem, me tudi ogroža?

Ženskam v menopavzi, ki imajo večje tveganje za raka na dojki, onkologi priporočajo temeljit razmislek o hormonskem nadomestnem zdravljenju. Pacientka najbolje pozna svoj življenjski slog in lahko sodeluje pri odločitvi. Svetujejo čim krajše zdravljenje s čim manjšo vsebnostjo hormonov in strokovni nadzor pred, med in po zdravljenju.

Kateri je najboljši način zdravniškega pregledovanja dojk; mamografija, MRI ali sonogram?

Prvi in obsežnejši pregled z mamografijo, ki je pregled z rentgenskimi žarki, potem ko dojko stisnejo v rentgenski aparat, nakaže, koliko vas bolezen ogroža, po prvem pregledu, ki je priporočljiv že okoli 40. leta pa vas bo zdravnik naročil, bodisi vsako leto ali dve leti.

MRI (magnetic resonance imaging) je primenejši za ženske, mlajše od 40 let, katerih tkivo dojke je trše in je posledično vsako spremembo teže odkriti z rentgenskim slikanjem z mamografijo. Nova tehnologija, imenovana CAD stream (Computer Aided Detection for Breast MRI), omogoča preiskavo z magnetno resonanco še učinkoviteje, saj izboljša posnetke. Ta tehnologija poveča kvaliteto MRI-posnetkov, odstrani napake zaradi premikanja med snemanjem in odpravi ročno procesiranje stotine posnetkov, ki jih običajno naredijo na preiskavi. Pri MRI pregledu se uležete v posebej oblikovano ohišje, ki ustvarja magnetno polje. V veno vam vbrizgajo posebno barvilo, ki se vidi na posnetkih žil v prsih. Pregled pogosto odkrije prav vsako najmanjšo, nenevarno bulico, zato je za nekatere ženske stresen. Metoda je primernejša za ženske, ki jih bolezen še posebej ogroža.

S sonografijo ozirom ultrazvokom dojke običajno odkrivajo posebnosti spremembe na dojki, potem ko je sumljiva tvorba že bila odkrita.

Ali mamografija zaradi sevanja ne poveča ogroženosti z boleznijo?

Med pregledom prejmete toliko radioaktivnih žarkov, kot bi jih med nekajurnim letom z letalom, torej zanemarljivo malo. Prav vsaka količina radioaktivnih žarkov upraviči velike koristi, ki jih ima aparat pri odkrivanju bolezni.

Materi so odkrili raka dojke, ko jih je štela 54, babici pa pri 59. Ali sem z rakom toliko bolj ogrožena, ker je bila bolezen v družini potrjena v razmeroma ranih letih?

Ne, nevarneje bi bilo, če bi pri njiju raka odkrili pri 44 ali 49 letih. V tem primeru zdravniki pomislijo tudi na genske mutacije, ki povečajo ogroženost. Znanstveniki so prepoznali dve takšni genski mutaciji: BRCA1 in BRCA2. Če je se rak pojavlja v vaši družini, vam bodo morda priporočili gensko testiranje na prisotnost teh dveh genov. Vaš zdravnik vas bo napotil k specialistu, ki vam bo razložil postopek testiranja in posledice rezulatov testa na vaše življenje in življenje vaše družine.

Dobro je vedeti! Gene za raka na dojki lahko podedujete tudi po očetu. Preverite, kako je z boleznijo po očetovi strani!

Ali implantanti v dojkah povzročajo raka?

Prav nobenih dokazov ni, da implantanti oziroma plastična operacija prsi povzroča bolezen, seveda pa je zaradi silikonskega vložka težko razbrati izvide mamografije, zaradi česar je potrebna še druga vrsta preventivne preiskave, denimo magnetna resonanca.

Ali je katera vrsta hrane posebej nevarna oziroma ali katera živila raka dojke preprečujejo?

Izkazalo se je, da maščobe iz hrane niso tako nevarne, kot so nekoč svarili. So pa številne študije potrdile, da so zelo nevarne pridelane maščobe v našem telesu. Telesna maščoba namreč sprošča veliko hormona estrogena, ki je ‘gorivo' bolezni. Tako vsakih pet kilogramov viška zveča ogroženost za celih 8 odstotkov. Rdeče meso samo po sebi ni kritično, ni pa dobro, če na splošno uživate velike količine mesa, od predelanih mesnih izdelkov do svinjine. Hrana z veliko antioksidanti, torej z obilo zelenjave in sadja, naj bi nekoliko znižala tveganje za obolevanje za določenimi raki, znano je denimo, da za rakom manj zbolevajo ljudje v mediteranskih krajih, nikakor pa ne moremo s hrano raka zdraviti.

Dobro je vedeti!

Le 5 do 10 odstotkov raka povzročijo dedovani geni, preostali odstotki so posledica dejavnikov, na katere ne moremo vplivati; ženski spol, starost, pozni prvi porod po tridesetem letu, zgodnja prva in pozna zadnja menstruacija; in številnih dejavnikov, na katere lahko vplivamo. Omejite sena štiri osnovne korake, s katerimi lahko ogroženost zavestno in bistveno zmanjšate:

• Vzdržujte normalno telesno težo.

• Dojite najmanj eno leto.

• Zmerno pijte ali se alkoholu povsem odpovejte.

• Ostanite ali postanite aktivni.

Koliko pa moram vaditi, da bi me rak dojke manj ogrožal?

Šteje vsaka minutka telesne vadbe, idealno pa bi bilo, če bi se za katerega od vzdržljivostnih športov, od hitre hoje do teka in kolesarjenja, odločili od tri- do petkrat tedensko po pol ure. V tem primeru znižate ogroženost za celo petino! Začnite čim prej in spodbudite h gibanju tudi najstnico, kajti tudi gibanje dekleta v adolescenci je zelo pomembno za uravnavanje njenih hormonov, zdravo telesno težo in dober imunski sistem.

Kakšne vrste zdravljenja imam na voljo, če me doleti diagnoza?

Večina žensk opisuje prvo soočenje z diagnozo raka dojke kot eno najtežjih: »Doživela sem šok, vse se mi je v trenutku podrlo!« »Zakaj ravno jaz? Komu naj se zaupam: možu, prijateljici ali nikomur?« »To je vendar nemogoče. Vedno sem bila zdrava.« »Zdravnikovim besedam sploh nisem mogla slediti. Pri sebi sem si mislila, da so se zmotili.«

Zavedati se morate, da je rak dojk v visokem deležu ozdravljiva bolezen. Vzemite si čas za premislek o najboljšem prvem zdravljenju, pogovorite se s svojci in bolnicami, ki že imajo izkušnjo te bolezni. Vedno si pridobite še tako imenovano drugo mnenje enega zdravnika oziroma priznane inštitucije za zdravljenje raka. To je  pravica vsake bolnice. Ne bojte se vprašati zdravnika o biološki sestavi tumorja, o načinih zdravljenja ... Zavedajte se, da je na voljo več vrst sistemskega zdravljenja in da zdravnik ob vaši spodbudi in osveščenem sodelovanju lahko izbere najprimernejšo prav za vas. Zaradi sodobnega tarčnega zdravljenja je rak na dojki visoko ozdravljiv, možnosti ozdravitve se gibljejo med 70 in 80 odstotkov. In  v primeru manjšega, nenapredovanega tumorja nikakor ni potrebna kirurška odstranitev dojke.

Dobro je vedeti!

V zadnjem letu so znanstveniki dosegli velik uspeh pri razvijanju cepiva zoper raka dojke, ki vsebuje gene, ki proizvajajo receptorje v celicah, kateri lahko povzročijo zelo agresivne tumorje, vsebuje pa tudi kemijsko spojino, ki spodbuja imunski sistem. Po testiranju na miših niso opazili nobenih stranskih učinkov, znanstveniki pa upajo, da bodo cepivo lahko uporabili za preprečevanje nastanka tumorjev pri zdravih ženskah.

Kako si najbolje pregledate dojke:

S pregledovanjem dojk začnite po dvajsetem letu in ga opravite vsak mesec, najbolje po končani menstruaciji; če je nimate več, pa si za to izberite vsak mesec isti dan.

1. Stopite pred ogledalo. Oglejte si, ali je na dojkah morda vidna kaka sprememba: rdečina, oteklina, ugreznjenje kože ali bradavice, izcedek iz dojke.
2. Dvignite roke in jih položite za glavo. Ponovno skrbno opazujte morebitne spremembe oblike dojk ali spremembe kože in bradavic.
3. Položite roke na bok in se nagnite proti ogledalu. Potisnite ramena naprej. Ponovno si dobro oglejte morebitne spremembe v obliki dojk.
4. Dvignite levo roko. Z dlanjo in prsti desne roke pretipajte dojko in tkiva v okolici, kar naljaže storite, namiljeni pod prho. Dojko najprej pretipajte v vseh smereh, krožno, vzdolž dojke in od bradavice proti robu dojke. Ne pozabite pretipati tudi pazduhe. Postopek ponovite na drugi dojki.
5. Predhodni postopek ponovite tudi leže. Pod ramo si položite blazino ali zloženo brisačo. V tem položaju je dojka manj napeta, pregled pa zato lažji. Ponovno ne pozabite na pazduho. Postopek ponovite na drugi dojki.

Zavedajte se svojih dojk in prepoznajte vsako spremembo. Diagnostični postopki pri zdravniku vzbujajo neprijetne občutke, čeprav se za večino sprememb izkaže, da niso rakavega izvora. V nasprotnem primeru pa vedite, da zgodnje odkrivanje raka rešuje življenja.