Najbolj znana in za zdravstvene namene tudi zelo priznana vrsta aloje je Aloe barbadensis miller, poznana kot aloe vera. Nekateri so ji pridali naziv dragulj narave, saj vsebuje več kot 200 organizmu potrebnih sestavin, od tega številne vitamine, A, C, E in B, encime, minerale, aminokisline ter mono- in polisaharide.

Dobro poznana je moč gela aloe vere pri celjenju ran in zdravljenju opeklin, raziskave pa so dokazale dobre rezultate tudi pri zdravljenju drugih obolenj, kot so vnetje ustne votline, vnetje dlesni, žrela in prebavil in rana na želodcu.

Gel vsebuje polisaharide, v dolgo verigo povezane sladkorje, ki v prisotnosti vode nabreknejo in tvorijo težko tekočo zmes (sluz), ki se notranje uporablja pri vnetjih prebavil, za urejanje prebave in za zaščito sluznice prebavnega trakta. Ugotovili so, da ima zaužita aloe vera veliko učinkov na prebavo: poveča se peristaltika (gibanje) črevesja, posledično se izboljša prebavljanje hrane v črevesju, izboljša se prebava proteinov, poveča se količina vode v črevesju in črevesna flora se normalizira. V kliničnih študijah in s poskusi so preučevali ter ovrednotili zaščitno delovanje aloe vere v prebavilih in jetrih ter pokazali na prisotnost učinkovin, ki lahko delujejo kot antioksidanti. Na sluznico prebavnega trakta deluje zaščitno, saj zmanjšuje kislost v želodcu in s tem tveganje za nastanek razjede, olajša prebavo in pomaga pri zdravljenju črevesnih vnetij. Celice črevesne sluznice se obnavljajo na dva dni, in če to obnavljanje zaradi kateregakoli razloga zamuja, se na steni črevesja ustvarjajo odprtinice, skozi katere prodirajo različne snovi v telo. Obrambni sistem telesa prepozna tujke in se aktivira, sprožijo se vnetni procesi, ki pa so za telo lahko zelo škodljivi. Aloe vera pa pomaga pri regeneraciji celic v črevesju in s tem pri odpravi vnetja črevesja. Poleg tega ugodno vpliva na raven prostega holesterola in HDL v krvi ter ima hipoglikemični učinek. Med ostalimi učinki aloe vere navajajo tudi protivirusno, protibakterijsko in imunostimulativno delovanje. Na imunski sistem stimulativno delujejo polisaharidi, med katerimi ima ključno vlogo acemanan, ki je odgovoren za stimulacijo imunskega sistema. Novejše študije so dokazale, da izboljša absorpcijo vitaminov C in E, in sicer tako, da jo upočasni in podaljša čas zadrževanja vitaminov v plazmi.

Spomladansko čiščenje telesa

Pomlad je čas, ko se vse v naravi čisti in na novo obnavlja. Tudi naše telo. Če smo ga pozimi preveč zanemarjali, mu moramo pri tem pomagati. Pomlad je najboljši čas za razstrupljanje telesa, ker se narava že sama poskuša osvoboditi toksinov v telesu. Priporočljivo je, da vsak program razstrupljanja vključuje tudi skrb za dobro delovanje črevesja skozi katerega se nečistoče izločajo iz telesa, zato mora biti odvajanje redno. Sok aloe vere ima dokazano pozitivne učinke na povečano peristaltiko (gibanje) črevesja, poleg tega pa tudi ščiti črevesno sluznico.

Previdno pri izbiri

Pridobivanje gela in soka iz aloe vere z vsemi učinkovinami je zahteven postopek.
Pridobivanje soka poteka na različne načine. Lahko zmeljejo celoten list skupaj s skorjo in iz mezge iztisnejo sok, ki vsebuje tudi aloin, snov, ki deluje močno odvajalno. Tega nato odstranijo s filtriranjem, pri tem postopku pa se izgubijo tudi nekatere zdravilne lastnosti soka. Na tako pridobljenih izdelkih mora biti navedeno, da je sok pridobljen iz celotnega lista. Zahtevnejši postopek, pri katerem se ohranijo naravne učinkovine, pa je ročno ali strojno odstranjevanje zunanje plasti lista, ki vsebuje aloin. Nato liste hladno obdelajo, brez pasterizacije, da sok ohrani vse farmakološke snovi, pomembne za zdravje. Hladno iztisnjeni sokovi, ki nimajo aloina, imajo gastroprotektivni učinek, saj polisaharidi, ki jih sok vsebuje, ščitijo črevesno sluznico in omogočajo njeno obnovo.

Dobro poznana je moč gela aloe vere pri celjenju ran in zdravljenju opeklin, raziskave pa so dokazale dobre rezultate tudi pri zdravljenju drugih obolenj, kot so vnetje ustne votline, vnetje dlesni, žrela in prebavil in rana na želodcu.

Čudežna rastlina?
Zdravilne učinke aloje so poznali že v antiki, srednjem veku in renesansi, v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa so njene zdravilne lastnosti začeli znanstveno preučevati. Najnovejše študije dokazujejo zaščitno delovanje v prebavilih in jetrih, antioksidantni in protibakterijski učinek ter pomoč pri absorpciji vitaminov C in E.