Sprejmimo drugačnost, končajmo diskriminacijo!

Poleg pričakovanja novega leta in za vernike pričakovanja luči, ki naj bi ga po krščanski tradiciji prineslo Jezusovo rojstvo, 1. decembra obeležujemo tudi svetovni dan boja proti aidsu in 10. decembra svetovni dan človekovih pravic.

Letos  se prav na ta dan, 10. december, končuje šestnajstdnevna svetovna akcija z naslovom Ustavimo nasilje nad ženskami, ki je trajala od 25. novembra. Zaradi pandemije nasilja nad ženskami je generalni sekretar Organizacije Združenih narodov, Ban Ki Moon, leta 2008 spodbudil mednarodno kampanjo proti nasilju nad ženskami in dekleti, ki bo trajala vse do leta 2015. Večdnevna svetovna kampanja namerava osvestiti svetovno javnost in povečati politično voljo in sredstva za preprečevanje ter odzivanje na vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti. Poteka pod geslom "Združeni za končanje nasilja nad ženskami" in poskuša angažirati vse mednarodne organizacije, medije, politične voditelje, civilno družbo in posameznike, da se borijo proti nasilju nad ženskami. Subjekti za varovanje človekovih pravic ugotavljajo, da je več kot 70 odstotkov žensk na svetovnem nivoju žrtev nasilja, prisiljevanja v spolne odnose ali kako drugače zlorabljenih doma in v družbenem okolju. Povedano drugače, vsaka tretja ženska na svetu trpi zaradi različnih nasilnih dejanj v svojem življenju in vsaka peta ženska je zlorabljena ali žrtev nasilja, v času svoje nosečnosti. Gre za ženske, ki so pretepene, prisiljene v spolne odnose ali drugače nasilno zlorabljene ter tako trpijo zaradi težkih kršitev človekovih pravic. Še vedno je na svetu 130 milijonov žensk in deklet, ki imajo pohabljene spolne organe.

Grozljiv rekord
Na svetovnem nivoju je vsaka peta ženska v svojem življenju žrtev posilstva ali poskusa posilstva. Polovico umorov med ženskami zakrivijo njihovi sedanji ali bivši partnerji. Za ženske med 15. in 44. letom starosti je nasilje glavni vzrok njihove smrti ali pohabljenosti. Prav to strahovito trpljenje žensk naj bi odpravila svetovna kampanja proti nasilju in do leta 2015 prinesla rezultate tako na nivoju držav kot tudi globalnem nivoju.
Vse mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic ugotavljajo, da so prav  ženske in otroci najpogostejše in najbolj tragične žrtve kršitev človekovih pravic, saj je njihova diskriminiranost očitna pri uveljavljanju ekonomskih, državljanskih, političnih, socialnih in kulturnih pravic. V popolni revščini na svetovni dan človekovih pravic (10. december) životari skoraj polovica človeštva – nekaj več kot tri milijarde ljudi. Statistike kažejo, da so žrtve smrtonosne revščine predvsem ženske in otroci, ki imajo zaradi svoje odrinjenosti na družbeni rob tudi najmanj možnosti za izboljšanje svojega ekonomskega in življenjskega položaja.
Tako je tudi 10. decembra, na svetovni dan človekovih pravic, kot vse dni v letu 2009, zaradi lakote in podhranjenosti umrlo 24 tisoč ljudi, od tega kar 18 000 otrok. Povedano drugače: v letu 2009 vsake 3,6 sekunde umre od lakote en človek in vsakih šest sekund en otrok. Zaradi lakote in podhranjenosti danes trpi milijarda dvesto tisoč ljudi, kar je grozljiv rekord v zadnjih štiridesetih letih. Če smrt prinašajočo statistiko pogledamo v luči deklarativnih ciljev mednarodne skupnosti, ki so predvideli zmanjšanje lakote do leta 2015 na polovico, nas morajo dejstva šestine človeštva ne samo zaskrbeti, temveč tudi globoko pretresti. Žal pa umirajočih in podhranjenih otrok in revnih nosečih mater, ki so že v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah dodatno zaščiteni in posebej pazljivo obravnavani, niti ne opazijo voditelji najbolj razvitih in bogatih držav. To so znova dokazali pred kratkim s svojo odsotnostjo na Mednarodni konferenci o prehrani v Rimu. Število lačnih in podhranjenih pa se prav v zadnjih dveh letih hitro povečuje, saj je lakota dodatno ogrozila 100 milijonov ljudi, zaradi svetovne prehranske krize v letu 2008 in zaradi svetovne finančne krize v letošnjem letu. Danes je kar 624 milijonov lačnih v azijsko-pacifiški regiji, 265 sestradanih milijonov v podsaharski Afriki, 53 milijonov ljudi išče hrano v Latinski Ameriki in na Karibih ter 52 milijonov na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Posebej zaskrbljujoče je naraščanje lakote v razvitih državah, kjer za lakoto trpi vsaj 15 milijonov ljudi.
Ženske so volilno pravico dobile šele pred nekaj desetletji in tako so še danes  neenakopravne pred zakonom v mnogih državah. Njihova udeležba v javnem življenju je še vedno izredno nizka, saj jim prikrite in odkrite oblike diskriminacije onemogočajo enakopravno sodelovanje v družbenem in političnem življenju. Pri uveljavljanju ekonomskih pravic je nesprejemljivo dejstvo, da so kljub načelni enakopravnosti ženske slabše plačane za enako delo in imajo manj možnosti pri poklicnem napredovanju. Ženskam so v mnogih državah sveta kršene tudi pravice do izobrazbe, ker imajo težji dostop do izobraževanja, teže dosežejo poklicno usposobljenost in nimajo enakopravnega dostopa do zaposlovanja.

Sodobno suženjstvo
Med težje kršitve človekovih pravic v svetu oziroma med težjimi kriminalnimi dejanji je nedovoljeno trgovanje z ljudmi, ki vodi v sodobno suženjstvo. Mednarodne  organizacije za varstvo človekovih pravic opozarjajo, da vsako sekundo na svetu en človek postane žrtev sodobnega suženjstva. Ker je v sodobni svetovni trgovini z ljudmi kar 80 odstotkov žensk, se število sodobnih suženj povečuje z veliko hitrostjo. Gre za zlorabo dela in prisilno suženjstvo, ki je sicer že dve stoletji prepovedano, a se v globalnem svetu, kjer je več kot tri milijarde revnih ljudi, vedno bolj razrašča. V delovnih, ilegalnih kampih (tudi v Evropi) delajo v nevarnih razmerah najmanj 12 ur na dan (večinoma ženske in otroci) samo za hrano ter neprimerna bivališča. Pogosto so sodobni sužnji podvrženi različnim oblikam mučenja in nasilja.
Svetovna organizacija ZN za delo ocenjuje, da je na svetu 2 do 4 milijone ljudi sodobnih sužnjev, ki živijo in delajo v nevarnih in neprimernih pogojih, od tega je kar  79 odstotkov žensk, ki so prisiljene v prostitucijo.
Prav tako je med tretjino človeštva, ki strada, torej med dvema milijardama ljudi, večina žensk in otrok, ki se vse življenje borijo za vsaj minimalni obrok, čisto pitno vodo in primerna prebivališča. Lakota in podhranjenost sta v zadnjih dveh letih zaradi klimatskih sprememb, svetovne krize hrane v letu 2008 in svetovne finančne krize dodatno prizadeli še sto milijonov ljudi, tako, da je število lačnih in podhranjenih svetovnih prebivalcev največ v zgodovini. V svetu se vsako leto rodi 20 milijonov podhranjenih otrok, ki bodo zaradi tega trpeli vse življenje in kjer so tudi njihove matere podhranjene.
Amnesty Interational navaja, da na svetu vsako minuto zaradi zapletov z nosečnostjo ali z rojevanjem umre ena ženska. Tako na leto zaradi neprimerne zdravstvene oskrbe ali drugih življenjsko neprimernih pogojev umre pol milijona žensk in brez mater   ostane kar milijon otrok!

Sprejmimo drugačnost, končajmo diskriminacijo!

Poleg nasilja so prav ženske najbolj diskriminirana svetovna populacija, saj je med revnimi in družbeno zapostavljenimi večina žensk in otrok. Čeprav letos praznujemo 30. obletnico od sprejetja Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije nad ženskami, so povsod po svetu ženske še vedno v neenakopravnem položaju pri uveljavljanju pravic do izobrazbe, poklicne usposobljenosti in pri dostopnosti do zaposlitve. Prav ženske in otroci so tisti, ki v današnjem svetu najbolj trpijo zaradi  nepravičnosti, pomanjkanja, nevarnosti in odvzema dostojanstva ter ne morejo zaživeti polnokrvnega, človeka vrednega življenja.
Za Evropejce je še posebej aktualen poziv "Sprejmimo drugačnost, končajmo diskriminacijo", ki ga je Organizacija združenih narodov namenila za obeleženje letošnjega svetovnega dneva človekovih pravic. V Evropi je prav etnično drugačnih družbenih skupin iz leta v leto več, posebej Rominj in njihovih otrok. Zato naj bi se  10. decembra otresli poniževanja drugačnosti in se veselili različnosti. Če povzamemo po poročilu Amnesty International, so pri nas najbolj kršene temeljne človekove pravice izbrisanim. Velja se potruditi z vsaj kakšnim dobrim dejanjem za tiste, ki imajo manj ali so onemogli, pa četudi so Neslovenci.
Vedno in v vsakem trenutku pa se moramo zavedati, da smo se zgolj slučajno in z veliko sreče rodili v bogati in relativno razviti družbi, kjer smo prav zaradi visoke stopnje spoštovanja človekovih pravic deležni velikih in številnih privilegijev, ki si jih sami z ničimer nismo zaslužili, glede na drugo polovico človeštva.