Tudi sami lahko pripomoremo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Podnebne spremembe so vedno bolj opazne, narava je podlegla vedno večjim škodljivim posegom ljudi. Podroben vpogled v problematiko in napovedi za prihodnost nam je ponudil mag. Andrej Kranjc, nacionalni koordinator za Konvencijo ZN o spremembi podnebja in za IPCC.

Zakaj prihaja do podnebnih sprememb? S katerimi ukrepi jih lahko posamezna gospodinjstva vsaj malce preprečijo oz. upočasnijo njihov razvoj?

Podnebje se že od nekdaj spreminja zaradi naravnih vzrokov, v zadnjih dveh do treh stoletjih pa je čedalje bolj opazen tudi človekov vpliv nanj. Ta povzroča spreminjanje podnebja predvsem neposredno, z emisijami toplogrednih plinov, v največji meri ogljikovega dioksida, ki nastaja pri kurjenju fosilnih goriv (premoga, nafte oz. naftnih derivatov, zemeljskega plina), kar povzroča naraščanje temperature v prizemni plasti ozračja. Prisotni so tudi posredni človekovi vplivi na podnebje, npr. izsekavanje gozdov in obdelovanje zemlje, ki zmanjšuje odvzem ogljikovega dioksida iz zraka; spreminja pa se tudi odbojnost zemeljskega površja za sončno svetlobo, ki prinaša na Zemljo energijo. Zanimiv je tudi vpliv na podnebje, ki ga povzroča človek, z uporabo reakcijskih letal. Iz sledov teh letal – dobro znanih belih trakov – namreč večkrat nastanejo visoki tanki oblaki, ki tudi vplivajo na odboj svetlobe.

Ko govorimo o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, imamo v mislih vse sektorje: energetiko, industrijo, promet, gospodinjstva, kmetijstvo, odpadke. Na področju elektrarn in toplarn na fosilna goriva, industrije, železniškega, letalskega, ladijskega in tovornega cestnega prometa, naj bi imele glavno vlogo pri zmanjševanju emisij vlade in zasebne družbe, ki s temi sektorji upravljajo. Pri individualnem cestnem prometu je vloga vsakega posameznika že precej izrazita, odločilna pa je seveda pri gospodinjstvih. Znanih je mnogo ukrepov, s katerimi lahko v vsakodnevnem življenju zmanjšamo emisije toplogrednih plinov, ne da bi pri tem trpel naš standard oz. udobje. Med njimi so: opustitev nepotrebnih voženj z zasebnimi motornimi vozili; zmanjšanje pretiranega ogrevanja oz. hlajenja bivalnih prostorov in uporabe luči v gospodinjstvih ter službenih prostorih. Sobe naj ne bodo razsvetljene po nepotrebnem; poskrbimo za zmanjšano količino odpadkov in njihovo razvrščanje; naj motor avtomobila ne teče zaman ipd.



Kako se podnebje spreminja na domačih tleh? Kakšne so napovedi za prihodnost?

Učinki spreminjanja podnebja se že kažejo, tudi pri nas. V zadnjih letih je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, doseženi so bili novi rekordi, vse pogostejše so krajše zime z manj snega, katerim sledijo daljša sušna in vroča obdobja, še posebej pa so opazni intenzivnejši ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, nalivi, viharji ipd. Serija neurij v letošnjem poletju, s tisoči odkritih in poškodovanih ali uničenih hiš, velikimi površinami uničenih gozdov, debelo točo, ki je uničevala avtomobile, strehe in pridelek, ter neurje septembra lani s človeškimi žrtvami v Železnikih kažejo, da podnebne spremembe tudi pri nas že kažejo zobe.

Povprečna letna temperatura zraka se je v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih (1951–2000) statistično značilno zvišala za 1,1 stopinje Celzija. Najbolj se je temperatura dvignila v urbanih okoljih (Maribor 1,7 stopinje Celzija, Ljubljana 1,4 stopinje Celzija), nekoliko manj pa na kmetijskih območjih. Močno naraščanje temperature zraka je opazno tudi na više ležečih postajah, kjer je vpliv urbanizacije zanemarljiv. Na primer na Kredarici (2514 m), kjer neprekinjena opazovanja potekajo od leta 1954, je v zadnjih petdesetih letih povprečna letna temperatura zraka narasla za 1,2 stopinje Celzija. Temperatura zraka se je dvigala zlasti po letu 1980. Podobno kot drugod na severni polobli, je tudi v Sloveniji ogrevanje najbolj izrazito v zimskem in pomladnem času.

Letna količina padavin se je v večjem delu Slovenije v zadnjih petdesetih letih sicer nekoliko zmanjšala, vendar trendi niso statistično značilni. Zaenkrat ni mogoče opaziti bistvenih sprememb padavinskega režima, z izjemo intenzivnosti nalivov, ki rahlo narašča.

Pri podnebnih spremembah po navadi govorimo o scenarijih, ker bo spreminjanje podnebja odvisno od ukrepov človeštva, ki naj bi ublažili oz. preprečili te spremembe. Kakšna in kako intenzivna bodo ta dejanja, pa sedaj še ne vemo. V Sloveniji bo povprečna temperatura vsekakor še naraščala; po ugodnih scenarijih bo ta porast do konca tega stoletja okrog 2 stopinji Celzija, po neugodnih pa lahko tudi do 6 stopinj Celzija. Kaže, da se bo letna količina padavin pri nas, tako kot drugod v južni Evropi oziroma Sredozemlju, zmanjšala, lahko tudi do 20 odstotkvo, kar bo v kombinaciji z višjo temperaturo prineslo velike težave v kmetijstvu in proizvodnji električne energije ter seveda tudi v preskrbi s pitno vodo.



Severni pol je postal otok. Zakaj se arktični led tako hitro tali?

Površinska temperatura zraka na območju Arktike se je v 20. stoletju zvišala za približno 5 stopinj Celzija, kar je za velikostni red več od globalnega povprečja. Površinska temperatura arktičnih morij se je v zadnjih dvajsetih letih dvignila za 1 stopinjo Celzija. V severnih morjih se je površina ledu v zadnjih sto tridesetih letih zmanjšala za 30 odstotkov. Za vsako stopinjo porasta temperature so se gozdovi na Aljaski pomaknili za približno 100 km proti severu. Iz povedanega je razvidno, zakaj se arktični led tako hitro tali. Poznane so zelo temne napovedi za prihodnost, saj bo temperatura tem hitreje naraščala, bolj proti poloma bomo šli. Količina ledu na Arktiki in Antarktiki, pa tudi na Grenlandiji, se bo še naprej zmanjševala, to pa bo povzročilo še dodatne, drastične spremembe, dvigovanje gladine morij.

Kje po svetu so najbolj opazne podnebne spremembe in kakšne so posledice? Kako kažejo napovedi?

Zelo opazne so spremembe na polarnih območjih, kjer prihaja do zgodnjega taljenja ledu oziroma zmrznjenih tal, kar povzroča težave tam živečim ljudem in živalim, pa tudi škodo na infrastrukturi, npr. poškodbe na cestah, železniških progah, stavbah in naftovodih. Kaže, da so najbolj prizadeti predeli Afrike, zaradi suš in poplav, ter JV Azije, zaradi poplav in neurij. Tudi veliko intenzivnost tornadov na območju Karibov ter južnih držav ZDA lahko delno pripišemo spreminjanju podnebja.

Scenariji kažejo, da se bodo razmere v prihodnjih desetletjih večinoma slabšale, čeprav se bodo ponekod razmere, npr. za kmetovanje, prehodno izboljšale. Na obsežnih območjih severne in južne Afrike, v večjem delu Avstralije, v Srednji Ameriki, v južnem delu ZDA ter v južni polovici Evrope se bo letna količina padavin zmanjšala, kar bo povzročilo pomanjkanje pitne vode ter težave s pridelavo hrane in s proizvodnjo električne energije itd. Ponekod, predvsem v severni, vzhodni in JV Aziji ter na severnem delu Severne Amerike bo padavin preveč, tako da bodo pogoste poplave. Zaradi dviga morske gladine bodo ogroženi milijoni ljudi na nizko ležečih obalnih območjih, na primer. v Bangladešu, ter v deltah velikih rek, na primer Nila. To bo prineslo novo težavo – t. i. klimatske begunce, ki bodo poskušali priti tja, kjer bodo razmere za življenje znosnejše. Sicer pa se to že dogaja, saj na primer iz Afrike, kjer trpijo za pomanjkanjem vode in hrane, dnevno prihajajo begunci čez morje v Italijo in druge države južne Evrope. Očitnim problemom, ki jih povzročajo podnebne spremembe, se pridružuje še varnostni. Z njim pa bodo tudi države, ki menijo, da jim bodo podnebne spremembe prinesle koristi, deležne njihovih negativnih učinkov.