|
|
Cerkvenikov most prečka Reko skoraj 50 metrov nad njeno strugo.
|
Na območju Krasa, v občini Divača, se razprostira regijski park Škocjanske jame. Od prestolnice je oddaljen 80 kilometrov, od Kobilarne Lipica pa 12 kilometrov. Jame so bile označene že v davnem, 16. stoletju, na najstarejših tiskanih zemljevidih. Park obsega 413 hektarjev ter zajema vasi Matavun, Škocjan in Betanjo.
TURISTIČNA POT
Ogledna pot Škocjanskih jam vodi mimo večbarvnih, orjaških kapnikov, orgel in edinstvenih ponvic. Skozi teče reka Reka, ki se ob večjem deževju po ozkem kanjonu dvigne visoko navzgor. Razgibana pot jo vodi pod Cerkvenikovim mostom, ki je skoraj 50 m nad strugo Reke. Podzemni kanjon Reke je dolg okrog 3 kilometre, širok od 10 do 60 metrov, povzpne pa se kar 140 metrov v višino. V njem se nahaja Martelova dvorana, ki s prostornino 2,2 m³ velja za največjo podzemno dvorano v Sloveniji in eno izmed največjih na svetu.
Škocjanske jame zavzemajo posebno mesto med več kot osem tisoč slovenskimi jamami. Sestavlja jih splet enajstih jam, udornic, ponorov in naravnih mostov. Ti edinstveni pojavi narave so že od leta 1986 vpisani v Seznam svetovne dediščine pri UNESCU. Skupaj z okolico se ponašajo s pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Zaradi nizkih temperatur v podzemlju uspevata alpska avrikelj in skorjasti kamnokreč. V stenah udornic občasno gnezdi velika uharica, v jamah prebivajo tudi tri vrste netopirjev, pogosta obiskovalka je tudi kuna belica.
POTEP PO PODZEMLJU
V parku Škocjanske jame je nešteto zanimivosti, predlagamo sledeče aktivnosti:
• Ogled jam v spremstvu izkušenih vodnikov, dolg okrog uro in pol.
• Sprehod po označeni učni poti, še posebej primerni za šolske skupine.
• Skupinski obisk Velike doline, ki traja okrog 45 minut.
• Če se boste v jame podali poleti, pa boste lahko odkrivali bogate etnološke zbirke v J'kopinovem skednju, krasoslovne zbirke v Jurjevem skednju in biološke, geološke ter arheološke zbirke v naravoslovno-učnem centru Delezova domačija. Ogled je dolg približno eno uro. Po ogledu je možna prenočitev pod okriljem parka, v zasebnih sobah in apartmajih domačinov, lačne želodčke pa boste lahko napolnili v bližnji restavraciji, Gostilni pri jami.
ŠKOCJANSKA PRAVLJICA
Skrivnost Škocjana je opevana v mnogih legendah in pravljicah. Pa poglejmo, kakšno pogodbo je s hudičem sklenil tamkajšnji kmet.
Kako je piš odnesel kmeta
V Matavunu je nekoč živel reven kmet. Sajenje krompirja več let ni obrodilo sadov, saj je kljub molitvi na njivi vedno zrasel le plevel. Kmet je obupan prosil za pomoč hudiča. Ta je obljubil, da bo njivo oplel, v zameno, da mu bo revež ob smrti podaril svojo dušo. Dogovor je bil sklenjen na podlagi pogodbe. Pridelka je bilo na pretek, prodajali so ga celo v Trstu. Ljudje so se čudili uspehu nekdaj ubožnega in lenega kmeta. Po mnogih letih je sklenil življenjsko pot, na pogreb so prišli vsi sorodniki in Škocjanci. Ko so pogrebci krsto prinesli pred hišo, se je iz jame dvignil strašen piš. Zračni vrtinec se je za nekaj minut dvignil nad reko in kmetovo krsto, nato pa hitro završal nazaj v jamo. Pogrebci so začudeni dvignili krsto in ugotovili, da je ta nenavadno lahka. Eden izmed nosačev je kaplanu zašepetal: “Krsta je lahka kot peresce, morda kmeta ni več v njej.” Kaplan pa vanjo ni pogledal, odvrnil je le: “Molčite in nosite.”
KULINARIČNI KOTIČEK
Vodilni član kraške kulinarike je geografsko zaščiten pršut, ki ga lahko poplaknete s kozarčkom izvrstnega terana ali refoška. Zrak na Krasu vsebuje edinstven vonj po brinju in borovju, ki napolni na odprtem sušena in osoljena svinjska stegna in jim prida prav poseben okus. Vrle gospodinje vam bodo ponudile izvrstne kraške jedi, kot so: jota iz zelja ali repe, frtalje (različice omlet) iz zelišč, krompirjevi njoki s slivami, teranova supa (rezine starega kruha, namočene v mleku in jajcu, ocvrte in polite s teranom) in teranov toč (na olju popražen pršut, prelit s teranom).
IZLET PO OKOLICI
Štanjel, slikovita kraška vasica, je poznan po kamnitih hišah in majhnih trgih, ki jih krasijo vodnjaki. Pozornost pritegneta renesančno-baročni grad Štanjel in poznogotska cerkev sv. Danijela. Znamenita je tudi manjša pokopališka cerkev sv. Gregorja, zgrajena na sosednjem griču, v 15. stoletju. Tam je pokopan arhitekt Maks Fabiani.
Socerb, kraško lepotico, označuje grad Strmec, ki stoji na robu več kot 300-metrske kraške stene, s katere lahko z očmi objamete ves Koprski in Tržaški zaliv. Grad je bil zgrajen v 13. stoletju, leta 1780 pa je v požaru utrpel hude poškodbe. Do mogočne zgradbe je bilo nekoč mogoče priti prek dvižnih mostov ter v skalo vklesanega hodnika. V neposredni bližini se nahaja edina podzemna cerkev v Sloveniji, t. i. Sveta jama.
Kobilarna Lipica stoji sredi zelene oaze, v senci stoletnih lip in hrastov. Zibelka lipicanskih konj je bila ustanovljena leta 1580, ponaša pa se z lastno, klasično šolo jahanja.
Postojnska jama, mogočno podzemlje Krasa, sega okrog 20 kilometrov v dolžino, obiskovalci pa si lahko ogledate 5,2 kilometra domovanja kapnikov. Prek razdalje 3,5 kilometra vas popelje električni vlakec. Posebej privlačna je prebivalka podzemskih globin, človeška ribica.
|
