Mogočen grad stoji v skalni steni že več kot 700 let.

Ljubitelji zgodovine, predvsem srednjega veka, boste prišli na svoj račun med obiskom edinstvene Predjame, ki v hladu skalovja skriva nekdanje domovanje mnogih razbojnikov in vitezov, med katerimi je najbolj poznan roparski vitez Erazem.

POT DO PREDJAME

Če se v Predjamo odpravljate iz prestolnice, boste na cilj najhitreje prispeli, če se z jeklenim konjičkom podate na avtocesto. V pičlih štiridesetih minutah oziroma še prej boste prispeli v Postojno, kjer vas bo v jedru mesta ogromen smerokaz napotil do Predjame. Cesta se bo malce vzpela, osvojili boste nekaj ovinkov in po devetih kilometrih vožnje prispeli v vasico Predjama. Pred očmi se vam bo odprla zelenica, pot vas bo vodila mimo nekaj domačij. Na zelo opazni, malce dvignjeni točki boste ugledali veličasten, visok grad.

Grad Predjama
Mogočen grad stoji v skalni steni že več kot dolgih 700 let. Pozidan je bil že v 12. stoletju, njegovi deli pa se med seboj razlikujejo predvsem po slogu, ki se je med leti spreminjal. Z dozidavo so lastniki grad dobro ubranili pred napadi sovražnikov, pred vhod pa so postavili vzdižni most. V trdnjavi si je mogoče ogledati bivalne prostore, mučilnico, kapelo in podstrešje. Razstavljeni so tudi: kamniti čebri, belo-rdeče pobarvani topovi, gotska pietà iz začetka 15. stoletja, viteški oklep in helebarde ter zvonček želja. Bolj oster pogled vam bo razkril tudi mnogo skritih kotičkov, majhnih jam in rovov. Iz gradu vodi most do skalne dupline, ki se nadaljuje v t. i. Erazmov rov, skozi katerega so se prebivalci gradu oskrbovali s hrano. V bližini gradu se nahaja podružnična cerkev Matere Božje, za pomirjajoče žuborenje pa skrbi bližnja ponikalnica Lokva. Slednja je pod gradom izoblikovala podzemno jamo, ki je razdeljena v kar štiri nadstropja.


SKRIVNOSTNE LEGENDE

Gurmani srednjega veka
Mnoga zgodovinska pričanja dokazujejo, da so bili graščaki v srednjem veku pravi gurmani. Njihovi kuharji so izvirne jedi izvrstno kombinirali in jim spretno dodajali primerne začimbe. Jedli so ogromne količine okusnih in edinstvenih jedi.

Zadnja pojedina viteza Erazma
Med domačini že stoletja kroži ustno izročilo, legenda o smrti viteza Erazma. Pa pojdimo po njegovih sledeh in obiščimo njegovo (žal) zadnjo pojedino.

Vitez Erazem je davnega leta 1483 na dunajskem dvoru prišel v spor s cesarjevim sorodnikom, maršalom Pappenheimom, in ga ubil. Pred grozečo sodbo je zbežal v svoje domovanje, nato pa ga je po cesarjevem naročilu začel oblegati tržaški glavar Gašper Ravbar. Erazma je hotel izstradati, a njegov načrt se je izjalovil. Vitez je glavarju čez grajsko obzidje vrgel razsekanega vola in dokazal, da ne trpi pomanjkanja hrane. Ravbar je uporabil svojo zvijačnost in podkupil grajskega služabnika. Ta mu je svetoval, kam naj vojščaki usmerijo topove. Krogla je prebila grajski zid, Erazem pa je podlegel poškodbi.

Erazmovo bivališče
Znameniti arhitekt Karl Friederich Schinkel je bivališču Erazma namenil naslednje vrstice:

Vitez Erazem je prebival v votlini. Pod do njegovega bivališča je vodila prek vzdižnih mostov, ki so povezovali prepade, skozi zunanji jamski oblok do odprtine notranjega prostora. Tega je zapirala stena, v kateri je bil prostor le za vrata in okno bivališča. Ognjišče je bilo  levo od vhodnih vrat, od koder je dobivalo svetlobo. Desno se je nahajal bivalni prostor, kamnito stopnišče (30 stopnic) pa je vodilo v globino jame, kjer je bil vodnjak.

Podelitev odpustkov
Piccolomini je kot papež Pij II 22. septembra 1462 cerkvi Žalostne Matere Božje v Predjami podelil posebne odpustke za dobo petih let. Z odpustki so se takratni kristjani odkupili za svoje grehe, po navodilih vodilnega moža cerkve.


IZLETI PO OKOLICI

Postojnska jama – biser slovenskega podzemlja, je od Predjamskega gradu oddaljena le nekaj kilometrov in obsega kar 20 kilometrov podzemnih rovov, galerij in dvoran. Najbolj zanimive jame je leta 1818 odkril Luka Čeč, domačini pa so jih že leto dni pozneje uredili za turistični ogled. Pred odkritjem so bili dostopni le rovi, v katerih so bili podpisi obiskovalcev zabeleženi od 13. stoletja dalje. Leta 1872 so po jami položili železniške tire, leta 1884 pa je bila napeljana elektrika. Danes je za ogled odprtih 5,2 kilometra jame, njena koncertna dvorana pa sprejme naenkrat kar 10.000 ljudi. Zanimiv je tudi ogled edinstvene človeške ribice (Proteus anguinus), bitja, ki je prilagojeno na življenje v temi. Le štiri kilometre stran od mesta Postojna se nahaja še en vhod v jamo – Pivka jama, v bližini pa so še Črna jama, Magdalena, Otoška in Planinska jama (v njej se stekata dve reki).

Kraška vasica Štanjel je bila zaradi prometne povezave pomembna že od mlajše železne dobe dalje. Kamnite hiše so razporejene po pobočju 364 metrov visokega Turna, okrašene pa so s portali in gotskim pridihom gradnje. Na slikovitih trgih si lahko ogledate kamnite vodnjake, največji zanimivosti kraja pa sta prav gotovo renesančno-baročni grad in poznogotska cerkev sv. Danijela. Najstarejši ostanki gradu segajo v srednji vek, končno podobo pa so mu dali grofje Cobenzi, konec 17. stoletja. Cerkev sv. Danijela je bila zgrajena sredi 15. stoletja, na sosednjem griču pa je pokopan znameniti arhitekt Maks Fabjani.

Okolico Postojne si lahko ogledate med sprehodom po Veliki Krpanovi poti, ki poteka od doline Pivke prek Javornikov na Cerkniško jezero, čez Bloke na Slivnico, proti Cerknici in Rakovemu Škocjanu, čez Kalič proti Postojni. Pot se začne in konča na železniški postaji, njen obisk pa ponuja ogled mnogih kraških znamenitosti, kot so: izviri, ponikalnice, presihajoče jezero in jame.

Vir: Dr. Ivan Stopar: Predjamski grad. Postojnska jama, turizem, d. d., 2001.