Nalezljive bolezni predstavljajo pomembna tveganja na potovanjih.

Želja po oddaljenih krajih je neizmerna, avanturistični duh pa nam ne da miru. Vsi poznamo ta občutek in včasih traja kar dolgo, preden mravljinci popustijo. Vsaj za toliko, da notranjost pomiri že rezervirani datum predvidenega odhoda. Kaj pa predpriprave pred boleznimi, ki tam pretijo?

Prelepe plaže, mirni zalivi, mestni utripi, zanimiva kultura, vse to bi radi ponovno ali vsaj enkrat končno doživeli. Cena potovanja pa le ni edina težava. Nalezljive bolezni predstavljajo pomembna tveganja na potovanjih. Povzročitelji nalezljivih bolezni se prenašajo s posrednim in neposrednim stikom z obolelimi osebami, z bolnikovimi izločki, kapljično, s hrano, vodo, prek rok ipd. Bolezni prenašajo tudi komarji, glodavci in druge živali.

Pri uživanju hrane velja splošno opozorilo: skuhaj, olupi ali pusti!
Oporečna hrana in voda sta glavna vira želodčno-črevesnih težav na potovanjih. Tveganje za ta obolenja je zaradi slabih sanitarnih razmer največje v manj razvitih območjih. Potnike od vseh nalezljivih bolezni najbolj ogrožajo prav okužbe prebavil. Ocenjujejo, da potovalna driska prizadene približno deset milijonov potnikov na leto.

Cepljenja
- preverite, ali morate biti cepljeni na destinaciji, kamor potujete;
- na pot vzemite vsa zdravila, ki jih jemljete po zdravniškem priporočilu, in jih shranite v ročno prtljago;
- vzemite s seboj tudi recept za zdravila, ki ga redno jemljete.

V ambulantah za potnike na območnih zavodih za zdravstveno varstvo izvajajo cepljenje in zaščito z zdravili ter posredujejo informacije o preventivnih ukrepih pred vstopom v posamezne države in med bivanjem v njih, o nalezljivih boleznih, ki se najpogosteje pojavljajo v teh državah, in kako se pred njimi varujejo.
Cepite se lahko proti rumeni mrzlici, hepatitisu A, hepatitisu B, tifusu, meningokoknemu meningitisu, steklini, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, pnevmokokni pljučnici in drugim nalezljivim boleznim.

Črevesne nalezljive bolezni

V skupino črevesnih nalezljivih obolenj spada več, med seboj podobnih obolenj, ki pa imajo različnega povzročitelja (virusi, bakterije, glive ali paraziti). V večini primerov se pojavijo prebavne težave zaradi vnetja prebavil: slabost, bruhanje, krči v trebuhu, povišana telesna temperatura, driska. Bolnik se lahko zaradi bolezni hitro izčrpa, zaradi izgube tekočine pa mu grozi izsušitev. Pri lažjih okužbah poteka bolezen bolj blago, lahko pa bolezenskih znakov sploh ni. Obolenje nastopi nekaj ur do nekaj dni po okužbi, odvisno od povzročitelja in kužnega odmerka, ki ga človek prejme. Črevesne nalezljive bolezni so zlasti nevarne za starejše osebe, kronične bolnike, otroke in nosečnice.

Potnik naj se vsaj osem tednov pred odhodom v tujino oglasi v ambulanti za potnike.


Bolezni, ki jih prenašajo insekti

Različni insekti in drugi prenašalci lahko prenašajo številna resna nalezljiva obolenja: malarijo, hemoragijske mrzlice (rumena mrzlica, denga, hantaan mrzlica – podgane, miši, drugi glodavci), ebolo (s krvjo in kapljično), japonski encefalitis, filiriazo, lišmaniozo, tripanosomiazo (spalna bolezen), chikungunyo.

Povzročitelja vektorskih nalezljivih obolenj insekt s pikom prenese z okužene osebe v telo zdrave. Insekti se zadržujejo v vlažnih področjih, kjer je bujna vegetacija in stoječe vode. Različni insekti so bolj aktivni v različnih delih dneva, večina pa zjutraj in v večernih urah. Boleznim, ki jih prenašajo insekti, se lahko izognemo, če preprečimo dostop insektom do naše kože.

Kapljične nalezljive bolezni

Povzročitelji teh bolezni so bakterije ali virusi, ki se prenašajo z bolnikov ali zdravih nosilcev po zraku, predvsem s kapljicami iz ust pri govoru, kihanju, kašljanju ter slinjenju (npr. otroške igrače). Povzročitelji vstopijo skozi usta in nos v dihala, kjer povzročijo bolezenske spremembe. Veliko jih povzroča hkrati ali pozneje v razvoju bolezni še druge bolezenske znake: izpuščaje, vnetje možganskih ovojnic in možganov, prizadenejo srce, ledvice in pljuča.