S povečevanjem čustvene inteligence se razširi naša socialna mreža, izboljšamo kvaliteto naših odnosov in s tem tudi sebi zagotovimo in mirnost, saj bomo tesneje povezani z našimi ljubljenimi.

Če gre verjeti medicinskim strokovnjakom in psihologom, lahko svoje počutje izboljšamo sami za kar odličnih 40 odstotkov. Zato je to gotovo dragocen projekt, ki si ga vsekakor velja resno zastaviti vsaj enkrat v življenju.

Posebej ker bo v teh turobnih mesecih prinesel novo energijo telesu, možganom in duhu. Hkrati bo tudi blagodejno vplival na naše zdravje in odpornost in s tem bomo bistveno izboljšali odnose z drugimi. Ob tako visokem odstotku izboljšanja počutja in splošne dobrobiti za naše življenje lahko mirno rečemo, da bo naš trud minimalen. Raziskave v zadnjih osemnajstih letih so potrdile, da na primer obvladovanje veščin in znanj iz čustvene inteligence prinaša velike koristi posameznikom na vseh področjih in istočasno velike profite tudi multinacionalkam, ki najema Golemanovo skupino za kreativno učenje in vodenje. Gre za majhne, a vendar pomembne spremembe naših življenjskih navad, spremembe v razumevanju čustev in spreminjanju vzorcev čustvovanja, mišljenja in obnašanja ter delovanja.

1. Vsekakor najprej poskrbite za zdrav in krepčilen spanec, saj imate v času, ko so najkrajši dnevi in najdaljše noči, priložnost, da tudi svoj življenjski ritem uskladite z naravnim. Ob dolgih večerih je lahko leči v posteljo ob primerni uri in tako bomo bistveno pripomogli k tvorbi zelo pomembnega hormona melatonina, ki je odgovoren za številne biološke funkcije v našem telesu in se nemoteno tvori samo v temi. Gotovo ni potrebno posebej poudarjati, da je prav zaradi nastajanja melatonina grešno spati ob televiziji ali računalniku, četudi zanemarimo druga sevanja, ki naj bi se jim v spalnici prav tako nujno izognili. Vsekakor pazite, da je prostor, v katerem spite, dobro prezračen in temperatura v njem ne presega 18 stopinj Celzija. Nekateri trdijo, da je idealna temperatura, pri kateri naj bi spali, 12 stopinj Celzija.

2. Zagotovite telesu in možganom v svetlem jutru (ki ga mnogi danes že pričarajo z električnimi žarnicami, namenjenimi spodbujanju nastanka serotonina!) zadostno količino primerne in zdrave energije s pravilno sestavljenim in obveznim(!)zajtrkom. Najbolje je, če takoj ko vstanete, spijete mineralno vodo z limoninim sokom in čez približno 15 minut pojejte  kuhano jajce, polnozrnato žemljo in spijte sadni sok ali pojejte kakšen sadež. Za uspešen dan  jejte vsa polnozrnata žitna živila, mlečne izdelke, ki niso polnomastni (posebej prebiotiki in probiotiki), puranje meso, obvezno (vsaj trikrat tedensko) modre ribe, ogromno sveže in kuhane zelenjave in sadja. Omega-3 maščobne kisline so poleg orehov čudežno hranilo za možgane. K dobremu razpoloženju bistveno prispeva zadostna količina sladkorja v krvi, ki ga  zagotovite z malimi zdravimi obroki, ki jih imejte vedno pri roki. Banane so idealni mini prigrizek, saj poleg kalorij zagotavljajo tudi zadostno količino kalija, ki pomaga možganom k večji budnosti, aminokislino triptofan, iz katerega se tvori serotonin, ter vitamin B6, ki uravnava nivo sladkorja v krvi. Tako je priporočljivo, da jemo majhne, a zdrave prigrizke v obliki sadja ali korenčka vsake tri do štiri ure.

3. Pazite na zadostno količino dnevno zaužite tekočine. Pijte le vodo, mineralno vodo brez dodanega ogljikovega dioksida,  prave ali zelene čaje in seveda zeliščne napitke, ki prav tako lahko blagodejno izboljšujejo vaše počutje. Za TA čas mnogi priporočajo čaj iz šentjanževke, ki jo v zadnjih petnajstih letih uporabljajo v medicini kot učinkovit naravni antidepresiv. Že dolgo je znano, da je zeleni čaj odličen antioksidant, saj so ga že pred mnogimi leti proglasili za zdravilno substanco stoletja. Novejše raziskave pa so potrdile, da večletno redno pitje zelenega  čaja odločilno in odlično vpliva na kostno maso pri ženskah. Nekaj skodelic pravega čaja pa krepi splošno odpornost telesa.

4. Ne zamudite nobenega sončnega žarka v zimskih dneh in se čim več gibajte na soncu. Če ne zmorete drugega, obvezno pojdite na hitri, vsaj tridesetminutni sprehod. Vsak sončni žarek v teh mračnih dneh je blagodejen tudi zaradi tvorbe enega najpomembnejših vitaminov, vitamina D. Znanstvene raziskave potrjujejo široko delovanje vitamina D na biološke procese v našem organizmu in njegovo splošno pomembnost za naše zdravje. Poleg odločilne vloge  tega vitamina  pri absorpciji kalcija  in magnezija, ki je že dolgo znana, je danes potrjen tudi njegov vpliv za pravilno vsrkavanje vitaminov, mineralov in mikroelementov v naše telo. Kot je spanec in občasen počitek nujen za naše dobro počutje, tako je nujna tudi vsakodnevna telesna vadba, kljub mrazu. Ob  redni rekreaciji na svežem zraku naj bi vsake toliko časa posvetili tudi kakšni drugi telovadbi ali vadbi za mišice. Mnogi prisegajo na jogo ali tibetanske obrede, znane kot vrelec mladosti, ne bodo pa nam škodovale pravilno izvajane vaje na fitnesu ali kakšna druga redna športna  dejavnost. Tudi možgani, ki so relativno majhen organ, potrebujejo ogromno kisika, ki ga tudi porabijo, zato je ‘prezračenost glave’ izredno pomembna. Gotovo veste, da danes ne moremo govoriti o zdravem življenju, če ne govorimo ob tem tudi o redni telesni vadbi v velikih obrokih. Ne pozabite na kopeli, prhanje, savno in druga prepotrebna razvajanja za odpravljanje vsakodnevnega stresa. 

5. Nazadnje je zelo pomembno poudariti, da je že več kot pred desetletjem in pol pojem čustvene inteligence vnesel v medicino nov pogled na pomen čustev in čustveno odzivanje človeka in ponesel učenje novih čustvenih spretnosti ter drugačno učenje v samo središče pozornosti raziskovanja človekovega zdravja. Tako je danes dokazana in splošno sprejeta resnica o tesni povezanosti in prepletenosti naših čustev  z vsemi biološkimi in fiziološkimi  procesi v našem telesu. Telo je namreč ob poplavi pozitivnih čustev sposobno proizvajati za telo idealne zdravilne in popolne substance, kot so endorfini, dopamin, serotonin, GABA in druge tako imenovane substance sreče. Gotovo ni potrebno posebej poudarjati čudežnega vpliva teh snovi na naše zdravje, dobro počutje in zadovoljstvo. Vsekakor se takšnemu posamezniku poveča tudi delovna uspešnost, kreativnost in razširi socialna vključenost. Seveda za negativna čustva velja obratno, zato lahko prav s spretnostmi obvladovanja negativnih čustev sami toliko naredimo za svoje zdravje.

Pojem čustvene inteligence so leta 1990 v strokovno in tudi laično javnost vpeljali Salovey, Mayer in Gouleman in s centralno vlogo človekovih čustev v njegovem zdravju in socialnem funkcioniranju povzročili revolucijo v dotedanji psihologiji in medicini. Z raziskavami so potrdili, da zadovoljnega, uravnoteženega posameznika, ki tudi dobro funkcionira, v svojem družinskem delovnem in socialnem okolju, odlikujejo naslednje veščine, ki so jih kratko poimenovali čustvena inteligenca: dobro poznavanje lastnih čustev, obvladovanje in upravljanje le-teh, samomotivacija, prepoznavanje tujih čustev in upravljanje z odnosi. Z razvijanjem zgoraj naštetih čustvenih spretnosti ljudje pridobivajo novo samozavest, dograjujejo svoje osebnosti, se učijo desno možganske kreativnosti, postanejo bolj sproščeni, razmišljajo bolj kompleksno in so bolj kreativni. Če poenostavimo, lahko rečemo, da si s krepitvijo čustveno inteligenčnih veščin s svojo voljo in intuitivnimi potmi spoznavanja preobrazimo negativna čustva in z razumevanjem in večjo empatijo izboljšamo svoje najintimnejše, delovne in druge socialne odnose. Posebej pomembna je veščina poznavanja in vživljanja v tuja čustva, saj tako bistveno izboljšamo svoje intimne in druge družbene odnose. Tako smo samo korak od ali do altruizma, ki visoko poveča občutek sreče. Pri krepitvi čustvene inteligence pridemo tudi do boljšega vpogleda in obvladovanja svojih negativnih čustev, spremembe perspektive gledanja nase – naša samopodoba se spremeni, saj prav skozi učenje veščin čustvene inteligence lahko spreminjamo v naše možgane vrisano matrico čustvenih odzivov iz zgodnjega otroštva. Tako se skozi učenje obvladovanja čustev in ustvarjanja  novih, za posameznika in možgane sproščujočih odzivov, sprostijo in razvijejo ter ustvarijo nove biološke reakcije ter tako privrejo na dan zavrti potenciali osebnosti. Danes vemo, da je že v strukturo človeških možganov vpisana človekova potreba po odnosih, kar so nevrologi in nevropsihologi dokazali na dojenčkih, starih nekaj dni. Rast dojenčkovih možganov je odvisna od socialnega okolja, kar dokazuje, da je človek v prvi vrsti socialno bitje in je vseskozi opredeljen s potrebo po odnosnosti in z odnosi samimi. Njegova odzivnost na socialne stike je pogojena z družinsko matrico in je bistveno opredeljena z odnosom z materjo, saj se naši čustveni odzivi od rojstva vtiskajo v možgane. Lahko rečemo, da samo strukturo čustvenega odziva vpišemo v naš fiziološki spomin že pred drugim letom starosti in da to pogojuje naše bodoče odnose s pomembnimi– drugimi, skozi vse življenje. Ni presenečenje, da znani medicinski strokovnjaki pri krepitvi obrambne sposobnosti pričenjajo svojo knjigo s človekovimi čustvi in njihovim vplivom na celoten človeški organizem.

Prav zaradi teh temeljnih nevropsiholoških pogojenosti čustvenih odzivov je bistveno, da se skozi nadzorovanje , obvladovanje in upravljanje naših čustvenih odzivov naučimo novih vzorcev čustvenega odzivanja. S povečevanjem čustvene inteligence se razširi naša socialna mreža, izboljšamo kvaliteto naših odnosov in s tem tudi sebi zagotovimo in mirnost, saj bomo tesneje povezani z našimi ljubljenimi.