|
|
Danes so namreč z znanstvenimi metodami dokazali, da se v intenzivni komunikaciji dveh posameznikov močnejše čustveno stanje prenaša na drugega, in to ne samo v posnemanju zunanjih telesnih izrazov, temveč tudi v fizioloških funkcijah, kot je krvni pritisk ali srčni utrip.
|
Mnoga jutra z muko in nelagodjem pomislite na svoj konfliktni odnos s sodelavcem? Že ko vstopite v svojo pisarno, čutite njegov kritični pogled?
Še preden sedete za mizo, s strahom pomislite, ali boste zmogli opraviti današnje delovne naloge brez prepira ali brez mučne tišine, ker bo ta vaš Pepe spet z malenkostmi otežil in celo pokvaril vaše odlično opravljeno delo? Že dva meseca postajate na smrt utrujeni že po treh urah dela, saj Pepe nenehno zastruplja delovno vzdušje s svojimi pripombami in negodovanjem? Zdaj ste na svoji koži izkusili, kaj mislijo nevrologi in psihologi s trditvijo, da je stres predvsem socialna kategorija in da so prav nezadovoljivi in strupeni odnosi med ljudmi drugi glavni generator stresnega stanja, ki vas v nekaterih dneh spremlja vse do večera. Pa čeprav ste natančno in z vso občutljivostjo prisluhnili svojim čustvom in svoje strahove in skrbi uspeli v veliki meri preseči. Torej ste dokaj uspešno osvojili temeljne veščine in spretnosti čustveno inteligentnega obnašanja, nikakor pa ne morete preskočiti ovir, ki onemogočajo sodelovanje s slabovoljnim Pepetom. Se zavedate, da ne boste mogli dolgo zdržati v napetem delovnem okolju, saj veste, da so ob podobnih psihičnih pritiskih vaši astmatični napadi redni in celo vedno pogostejši.
Napočil je trenutek, da svojim čustveno inteligentnim spretnostim, ki ste jih dodobra razvili, dodate tudi širok repertoar socialno inteligentnih veščin in tako presežete frustrirajoč in nezadovoljiv odnos s Pepetom, ki bo skozi mesece (ali leta) prerasel že kar v bolezen. Na pomoč vam bo priskočila nevrološka znanost in sodobna psihologija, bogato oboroženi z novejšimi dognanji o bioloških osnovah in zakonitostih v medčloveških odnosih.
Že ob prvem srečanju
Prebrali boste lahko, da so naši možgani bogato opremljeni s kompleksnimi ‘nevrološkimi instalacijami’, ki nam omogočajo povezovanje z drugimi ljudmi na brzojavni način, in da se stik med možgani vzpostavi že ob prvem srečanju z nekom. Spontan nevrološki stik naših možganov, ki se vzpostavi pri srečanju z drugim človekom, nas potisne v vzajemni in soodvisni ples čustev in občutkov, ki krožno vplivajo na oba posameznika. Ples čustev in občutkov ter njihovo vzajemno izmenjavanje je najmočnejši z ljudmi, s katerimi preživimo velik del dneva in so nam blizu. Zato je vaša odločitev, da izboljšate odnos s Pepetom, ne smo pravilna in nujna, temveč bo odločilno vplivala tudi na vaše zdravje, ker slabi odnosi neposredno uničujejo tudi naše biološke sisteme.
Socialni možgani
Novejša razkritja nevrološke znanosti dokazujejo, da smo samo ljudje opremljeni z visoko specializiranim možganskim instrumentarijem, ki naše možgane opredeljuje kot socialne možgane, ki so v veliki meri pogojeni z našimi socialnimi odnosi. Leta 1999 je skupina znanstvenikov s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo, s profesorjem Johnom Allmanom na čelu, odkrila, kakšno vlogo pri človekovem obnašanju igrajo tako imenovani vretenasti ali Economovi nevroni. Gre za nevrone, ki so jih v velikih grozdih odkrili samo pri človeku, šimpanzih, nekaterih velikih opicah in v zadnjem času (v manjšem obsegu) pri nekaterih kitih, ter indijskih in afriških slonih. Nevrone so poimenovali po njihovem odkritelju Constantinu von Economu, vendar so šele Allmanovi raziskovalci odkrili njihovo funkcijo. Tako danes vemo, da so prav ti nevroni pooblaščeni za naše družbeno ravnanje, saj so odločilni za naše spoznavne funkcije, za razreševanje zahtevnih nalog, da igrajo odločilno vlogo pri sprejemanju odločitev, in vpleteni v procese močnega doživljanja čustev, kot so jeza, ljubezen, poželenje in/ali sočutje. Tako naj bi Economovi in nevroni, ki nam omogočajo učenje z gledanjem in posnemanjem, pomembno sooblikovali naše možgane kot družbene možgane. V pozni evolucijski dobi so se torej razvili nevronsko zapletene instalacije, ki so opremljene za brezžično komunikacijo med ljudmi in za sekundno, biološko sinhronost med človekoma. Družbeni možgani kot biološki sistem nam omogočajo nenehno usklajevanje z drugimi ljudmi, s katerimi smo v stiku, in hkrati sprejemajo vplive in spreminjajo naše čustvovanje z drugim ob nas. Ker nam samodejen biološki vpliv, ki teče iz človeka na človeka, omogoča tesno povezanost in usklajenost z drugim, potrebujemo – kot se zdi – samo malo premisleka in modrega obnašanja, da bi izboljšali svoje socialne odnose. V vsaki komunikaciji med ljudmi je torej izrazito vzajemno vplivanje, delovanje in spreminjanje – celo na biološki ravni –, zato seveda danes psihologi govorijo o neposrednem možganskem prenosu čustev. Če se spomnite na svojega Pepeta, se boste spomnili tudi, da vas je neštetokrat dobesedno okužil s svojim negodovanjem in da ste samo z njegovim vplivom postali slabe volje, ne da bi to hoteli. Strokovno bi rekli, da ste se ujeli ali okužili z njegovim močnejšim čustvenim stanjem neposredno prek možganskih veznih členov. Seveda ne gre samo za to, da je bilo Pepetovo čustvovanje opremljeno z veliko večjo močjo in da niste mogli s svojim veseljem ob zaključku dela tega čustvovanja prenesti nanj, temveč tudi za to, da ste nehote posnemali njegov namrščen obraz in da so možgani kot indigo vpili njegovo slabo voljo.
Prenos učenja s posnemanjem
Nekateri nevrologi menijo, da pri opazovanju obraznih človekovih izrazov, ki jih univerzalno prepoznavajo v vseh, četudi različnih kulturah, sodelujejo ‘zrcalni nevroni’, ki omogočajo prenos učenja s posnemanjem in ki privedejo človeka do nehotenega posnemanja. Četudi niste slabe volje, lahko to postanete avtomatično in v delčku sekunde, zato velja, da so stvari resnične, ker so resnične njihove posledice. Čeprav ni bilo razloga za slabo voljo, je Pepetov mrki obraz spremenil tudi vaše počutje in celo poteze obraza. V nevrološki znanosti vedo, da našo pozornost in hitro delovanje možganov povzroči čuden in osupljiv dogodek, zato ste bili seveda nemočni, ker niste bili pripravljeni na Pepetovo intenzivno negodovanje.
Zdaj pa ste se pripravili in s pristno željo ter z odkritim, neposrednim pogledom v Pepetove oči boste prevzeli pobudo in okužili njegove možgane s pozitivnimi valovi. Želeli boste prenesti svoje močno veselje na Pepetove možganske vibracije in lahko se zgodi, da se bodo njegova nevronska vezja z veliko hitrostjo uskladila z vašimi – veselimi – električnimi in kemičnimi spremembami. Danes so namreč z znanstvenimi metodami dokazali, da se v intenzivni komunikaciji dveh posameznikov močnejše čustveno stanje prenaša na drugega, in to ne samo v posnemanju zunanjih telesnih izrazov, temveč tudi v fizioloških funkcijah, kot je krvni pritisk ali srčni utrip. Čeprav velja tudi, da so podobna psihološka stanja bolj nalezljiva (kar pomeni, da se zmorete bolj prilagoditi nekomu, ki je v podobnem ali enakem čustvenem stanju), je žal mogoč tudi prenos močnega negativnega čustvenega stanja. Prav zaradi biološke povezanosti naših nevroloških sistemov za komunikacijo je mogoče premagati žalost z veseljem. Če boste z radostnimi izrazi ob dokončanim delu pristopili k Pepetu in najprej razbrali njegove občutke in čustva ter vztrajali v svojem optimizmu, boste morali počakati samo delček sekunde, ki bo potreben, da bo narava z dobro oblikovanimi instalacijami za komunikacijo poskrbela, da se bodo vajini možgani povezali. Ker je narava v funkciji preživetja vrste poskrbela za čim bolj harmonično in istočasno komunikacijo, bodo vaši optimistični pozitivni možganski in nevronski procesi okužili Pepetove.
Empatija
Z razbiranjem in prepoznavanjem Pepetovih čustev boste vedeli, kaj morate premagati. Tako boste v čutenju z njim osvojili pomembno sestavino pozitivnih in blagodejnih medčloveških odnosov, ki jo strokovnjaki imenujejo empatija. Tukaj ste v prednosti pred sodelavcem, saj smo ženske bolj empatične od moških, v povprečju kar za tri odstotke. Zato smo v prednosti tudi, ko gre za preusmerjanje oziroma vplivanje na tuja čustva. Kmalu boste opazili, da vaše veselje in navdušenje briše mračnost s Pepetovega obraza, in takrat uporabite nov instrument socialno inteligentne veščine – iskreno se potrudite, da boste vso svojo pozornost namenili njegovim besedam in obnašanju ter ga skrajno pazljivo poslušali. S svojimi argumenti boste vzpostavili vzajemno komunikacijo in oba bosta ugotovila, da sta se do sedaj slabo poslušala in da nista drug drugemu posvetila dovolj pozornosti. Tako boste poleg biološkega prenosa dosegli tudi usklajenost v besedni komunikaciji in nelagodje bo počasi izhlapevalo. Očesni stik, ki je pot za primarno empatijo, ne bo več mučen, saj bodo vajina vzajemna pozornost in razmišljanje vzpostavila recipročen odnos, v katerem se bodo uskladile tudi vajine biološke funkcije. Med takšno komunikacijo se harmonizirajo naše geste, poze in gibanje in človeka spontano začneta posnemati gibanje drugega. Če bosta s Pepetom uspela koordinirati vajini telesni drži v pogovoru in če boste nehote pristopili bliže k njemu, boste vedeli, da ste blizu neki novi kvaliteti v vajinem odnosu. Z opazovanjem vajinih fizioloških stanj z računalnikom bi psihologi ugotovili, da se umirja vajin dotedanji visok krvni pritisk in da izginja pospešeno bitje srca. Še več, ko bi gledali slike vajinih možganskih delovanj, bi ugotovili, da se krivulji, ki sta bili na začetku pogovora popolnoma različni in oddaljeni, zdaj približujeta in ubirata podobno pot in se na trenutke celo prepletata. Nevrologi bi opazili, da se vajini odzivi simultano in spontano koordinirajo in da neverbalni izrazi postajo mehki in gladki in je vajino komuniciranje dobro orkestrirano. Pri opazovanju pogovorov med dobrimi prijatelji so znanstveniki ugotovili, da se uskladijo celo ritmi dihanja med dvema človekoma. Vsekakor velja poskusiti s pristno, pozorno in sinhronizirano komunikacijo, ki vodi v uspešno delovanje in sodelovanje.
|