Pravi kostanj, ki spada v družino bukovk, uspeva na območju med Kavkazom in Sredozemljem. Vsaka tri leta močno obrodi, drevo letno proizvede približno sto do dvesto kilogramov kostanja. Uvažajo ga iz Kitajske, Japonske, Španije in Italije, mi pa imamo to srečo, da gremo lahko ponj v bližnji gozd. Če nam čas tega ne dopušča, ga lahko kupimo v trgovini ali, že pečenega, v kiosku pri uličnem prodajalcu. 

 

Na Korziki so pred vsako poroko pripravili kar 22 različnih jedi iz kostanjeve moke, danes se ta obred prakticira v dobro turizma. Kostanjevo moko lahko zamešate v številne jedi in jim s tem obogatite okus: omake, juhe, kruh, testenine, sladice. V obdobju Napoleonovih vojn so hoteli iz kostanja pridobivati sladkor, a ga je pozneje nadomestila sladkorna pesa. V sodobnih časih se je iz 'kruha revežev', kot so mu pravili v obdobjih revščine, ko je nadomeščal žita in krompir (v svežem kostanju je 40 do 45 odstotkov škroba), razvil v ekskluzivno sestavino gurmanskih jedi, kot so kremne juhe, omake in eksotični nadevi – še posebej ga cenijo v francoski kuhinji kot spremljavo mesnim in zelenjavnim specialitetam. Včasih so ga jedli v juhi z mlekom, pripravljali iz njega slan pire in razne pogače, danes pa ga uživamo predvsem pečenega ali  – manj kalorično – kuhanega.

Bodice skrivajo užitke za brbončice …

 

Kostanj ne vsebuje holesterola, ima nizko vsebnost maščob (2 odstotka), vsebuje le 6 odstotkov beljakovin  in je dober vir mineralnih soli. Poleg tega je bogat z vitaminoma C in A, v njem najdemo tudi fosfor, folno kislino, vitamine B1, B2, B6, proteine in kalij, zato je primeren za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema. Je zelo kaloričen; 100 g pečenega kostanja vsebuje približno 245 kcal, kuhan kostanj pa le okoli 170 kcal, zato se odsvetuje diabetikom in bolnikom z jetrnimi obolenji. Kostanjeva moka je odlično prebavljivo živilo, ki popestri marsikatero jed. Če zmeljete posušene plodove, ki so izjemno sladki, lahko skuhate polento ali žgance. Iz kuhanega kostanja lahko pripravite tudi pire, zamrznjenega pa se dobi tudi v trgovini. Odličen je za pripravo sladic. Iz kostanja lahko skuhate tudi džem, posebna poslastica pa so kandirani kostanji, ki pogosto krasijo slavnostne torte. Kostanjev med blagodejno učinkuje na dihala. 

Ko ostane zgolj lupina …

 

Kuhanemu kostanju dodajte žličko hladno stiskanega olivnega olja in zmešajte. Maska uravnava delovanje por, zato je priporočljiva za vse, ki imate mastno kožo. Ne nanašajte na predel okoli oči. Po dvajsetih minutah jo sperite z mlačno vodo.

 

Olupite dvajset zrelih kostanjev, jih drobno narežite ali naribajte in prelijte z litrom 70-odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino filtrirajte in uporabljajte le na nepoškodovanih nogah z dodatkom pol litra vode kot mazilo. Obnese se tudi kot dodatek kopeli za revmatične bolnike. Druga možnost je, da svež kostanj gosto skuhamo in dodamo kopeli, ki jo s kuhalnico spenimo. Pomaga tudi pri nespečnosti.

 

Litrsko steklenico do polovice napolnimo z zdrobljenimi plodovi. Do vrha prelijemo domače žganje, dobro zapremo in pustimo stati štiri tedne, vmes občasno pretresemo, nato pa tekočino trikrat dnevno vtremo v obolela mesta.

 

 

Divji kostanj, ki cveti maja in junija, so v Evropo iz Azije pripeljali komaj pred 400 leti in že takoj odkrili čudežne zdravilne učinke. Izvleček divjega kostanja se v kozmetiki uporablja za preprečitev staranja kože. Escin učinkuje na elastičnost žil, hemoroide, hematome ter preprečuje poškodbe. Blagodejno vpliva na delovanje srca in ožilja ter s tem poveča prekrvljenost vseh organov. Mazilo iz divjega kostanja uspešno zdravi revmo, blaži bolečine težkih in oteklih nog ter skrbi za prekrvitev telesa. Prah iz sadežev pomaga proti katarju dihalnih poti, diareji in poškodbam črevesja.  

 

Izberite velike plodove brez luknjic, ki pričajo o obisku ličink. Plodovi so lahko votli in neužitni. Kostanj lahko uživate tudi surov, ampak brez lupinice, ki pa jo je brez toplotne obdelave zelo težko odstraniti. Na hladnem ga lahko hranite do dva tedna, nikakor ne v plastični vrečki, saj ga bo hitro napadla plesen. Če ga ne morete porabiti v nekaj dneh, ko postane najslajši, je najboljša možnost zamrzovanje. V lupino na spodnji ravni strani zarežite križec, kostanje zapakirajte v vrečke, kjer lahko počakajo do tri mesece. Ko si jih zaželite, jih preprosto postavite v ogreto pečico. 

Pred peko ga namočite v mlačno vodo, da lupina nabrekne. Kostanj pred peko dvakrat zarežite (naredite križec), a le do kožice, da se bo lupina med pečenjem ukrivila navzgor, kostanj pa bo ostal v enem kosu. Pečete ga lahko na žerjavici, potrebujete le rešetko. Na domačem štedilniku bo dobrodošla luknjičasta ponev, obnese se tudi 'pica pan'. Lahko se poslužite tudi navadne pečice, ki jo nastavite na 'žar' in ogrejte na 220 stopinj Celzija. Na dno pečice postavite manjšo posodo z vodo, ki bo preprečila, da bi se prekomerno zapekel. Pecite ga 20 minut, vmes ga čim večkrat pretresite, zadnjih pet minut pa nastavite funkcijo ventilatorske pečice. 

 

Priprava: Šalotke in čebulo prepražimo na kokosovi maščobi, ki smo ji dodali žličko kurkume ter gorčična semena. Ko čebula postekleni, dodamo narezano bučo, zalijemo z vodo. Dodamo dve žlički mlete sladke paprike, malo kumine, malo majarona in grobo mleto himalajsko sol. Kuhamo petnajst minut, nato dodamo 4 žlice paradižnikove kaše in pretlačen kuhan kostanj ter kuhamo še 10 minut, vmes na sojini omaki prepražimo kocke tofuja, nato vmešamo v golaž in po okusu dodamo še malo sojine omake.

Sestavine: za 2 osebi 

Priprava: Krompir, narezan na koščke, skuhamo v osoljeni vodi. Kostanj skuhamo v drugi posodi in ga nato olupimo ter narežemo na koščke. Krompir pretlačimo in dodamo dve žlički gheeja ter 4 žlice ovsene smetane za kuhanje. Zmešamo. Ko je pire narejen, vmešamo še na koščke narezan kostanj. Pire je lahko samostojna jed ali priloga. 

Druga možnost za ljubitelje riža: koščke kostanja vmešamo v kuhan basmati riž in dodamo nekaj nasekljanega svežega pehtrana. 

Obe različici se odlično podata h gobovi omaki.

Priprava: Kostanj skuhamo, olupimo in pretlačimo. Dodamo žlico sojine smetane za kuhanje in malo sojinega mleka, da dobimo ravno prav gosto maso, ki jo lahko oblikujemo v kroglice. Če je masa preredka, dodamo še nekaj zdrobljenih polnozrnatih keksov, lahko pa tudi mlete mandlje ali lešnike. Vse skupaj zmešamo, dodamo žličko cimeta in po okusu čokolado v prahu. S prsti oblikujemo kroglice, ki jih na koncu obilno povaljamo v čokoladnem prahu. Postavimo na hladno.