V poplavi kozmetičnih izdelkov, ki nas vabijo s polic drogerij, se je včasih težko znajti, še posebno, če želimo preizkusiti nekaj novega.

V poplavi kozmetičnih izdelkov, ki nas vabijo s polic drogerij, se je včasih težko znajti, še posebno, če želimo preizkusiti nekaj novega. Vsi smo že doživeli, da nam krema, ki je bila sicer pregrešno draga in je obljubljala čudeže, ni odgovarjala. Kožo je zategovalo, pojavili so se mozoljčki, pretirano smo se svetili, kombinacija sestavin lahko privede tudi do alergije. Včasih je to res lahko le prva reakcija kože, da se privadi na spremembe, velikokrat pa moramo žal kremo zamenjati.

Sestavine v kozmetičnih izdelkih

Vsaka sestavina je v kremi ali kakšni drugi kozmetični sestavini z določenim razlogom. Ene vlažijo, druge delujejo proti staranju, zavirajo nastanek mozoljev, skrbijo za sijoč videz, razstrupljajo, delujejo antioksidantno, učvrščujejo, ohranjajo napeto kožo, zmanjšujejo pojavnost por ... Velja  pravilo: sestavine, ki so na spisku sestavin na izdelku napisane na začetku, so v večjih količinah, tiste čisto na koncu pa so običajno v zelo majhnih koncentracijah. Tako lahko zelo hitro preverite, če je krema, ki se prodaja kot bogata z olivnim oljem, to resnično, ali je olivno olje med zadnjimi naštetimi sestavinami.

Hidroksi kisline

Alfahidroksi kisline, ki jih najbolj poznamo pod imenom AHA-kisline, so aktivne sadne kisline. Mednje uvrščamo glikolno in mlečno kislino, ki se v kozmetiki tudi največ uporabljata. Poznamo pa še jabolčno (malic acid), vinsko (tartaric acid) in citronsko (citric acid) kislino.  Salicilna kislina pa sodi med betahidroksi kisline. Kisline vplivajo predvsem na pospešeno luščenje povrhnjice in s tem obnavljajo kožo, zato se največkrat uporabljajo v antiage izdelkih. Več kislin običajno vsebujejo profesionalni izdelki, ki jih uporabljajo v kozmetičnih salonih, saj je s kislinami treba ravnati previdno in strokovno. Po negi s sadnimi kislinami je koža občutljiva za sonce, zato se svetuje, da se v času nege s kislinami izogibamo soncu. Najprimernejši čas za intenzivne nege s kislinami je pozno jeseni, pozimi ali pa zgodaj spomladi, ko sonce ni tako močno. Uporaba izdelkov z večjo koncentracijo AHA-kislin se priporoča po tridesetem letu.

Vitamini

Najpogosteje uporabljani vitamini v kozmetiki so vitamin A, B, C, D, E in F.

Vitamin A je antioksidant, povečuje elastičnost kože, ohranja kolagen v koži. V kozmetiki je vitamin A uporabljan kot retinol in se uporablja za izboljšanje strukture kože, pogosto lahko zasledimo tudi retinil palmitat in retinaldehid kot obliki vitamina A. Uporablja se tudi za aknasto kožo, ker čisti in odpira zamašene pore. Vitamin B deluje kot antiseborejični dejavnik. Najdemo ga v izdelkih za sončenje, v izdelkih za otroke, pa tudi v izdelkih za nego las. Vitamin C je močan antioksidant, ščiti pred soncem, gladi gube, pospešuje cirkulacijo, uravnava kožni pigment. Vitamin E je največkrat uporabljan vitamin v kozmetiki, deluje pa kot vlažilec kože in izboljšuje njeno elastičnost. Vitamin D spodbuja obnavljanje celic, pomaga obnavljati povrhnjico, je odgovoren za prožnost kože. Vitamin F ima sposobnost vezanja vode, izboljšuje videz suhe kože in je anitoksidant.

Pogosto uporabljani botanični izvlečki

• Alantoin: pridobljen je iz navadnega gabeza, pospešuje naravno obnavljanje kože in izboljšuje vlažnost
• Aloja (Aloe Barbadensis): znana je po svojih blažilnih in vlažilnih učinkih na kožo
• Kamilica (Anthemis Nobilis): kožo pomirja
• Beta karoten: podpira zdravo delovanje celic
• Črni čaj: protibakterijsko delovanje
• Ognjič (Calendula Officinalis): pomirja kožo in deluje protivnetno
• Izvleček plavice (Centaurea Cyanus): deluje protivnetno
• Zelena kava (Coffea Robusta): diuretik
• Kafra (Cinnamomum Camphora): kožo osveži in hladi
• Žafranika (Carthamus Tinctorius): vlaži
• Papaja (Carica Papaya): kožo čisti, deluje kot nežen piling
• Ylang Ylang (Cananga Odorata): revitalizira kožo
• Jojoba (Buxus Chinensis): jojobino olje kožo hrani, zrnca delujejo kot piling
• Arnika (Arnica Montana): blaži, adstringent
• Francoska vrtnica (Rosa Gallica): kožo ščiti pred iritacijami
• Jagode (Fragaria Vesca): močan antioksidant
• Gingko Biloba: antioksidant
• Sladki koren (Glycyrrhiza  Glabra): pomirja iritacije na koži
• Nepozebnik (Hamamelis): antiseptik, blaži pordelost
• Hmelj (Humulus Lupulus): kožo pomirja
• Sivka (Lavandula Angustifolia): pomirja
• Granatno jabolko (Punica Granatum: antioksidant
• Rožmarin (Rosmarinus Officinalis): za mastno kožo z ansipetičnim delovanjem, spodbuja rast las
• Žajbelj (Salvia Officinalis): antiseptično in protibakterijsko delovanje, pomirja vnetja
• Sandalovina (Santalum Album): kožo hladi in pomirja, uporablja se za suho, občutljivo in aknasto kožo
• Beli čaj: protiabakterijsko delovanje
• Divji kostanj (Aesculus Hippocastanum): izjemni blažilni učinki na kožo, uporablja se pri težavah z rozaceo in rdečično kožo

Odkrito bogastvo narave

V kozmetiki se uporabljajo še med, ki kožo vlaži in pomirja, propolis, ki je znan po zdravilnih antibiotičnih učinkih, ki imajo ugoden vpliv tudi na kožo, ter matični mleček, ki ima izjemne hranilne in vlažilne lastnosti, saj je bogat z vitamini, minerali, sladkorji in proteini. Kar precej kozmetičnih izdelkov vsebuje alge, ki so znane po svojih razstrupljevalnih učinkih na kožo, hkrati pa kožo tudi mehčajo in revitalizirajo, saj so alge bogate z minerali.

Sestavine, ki se jim izognite

Žal je tako, da je v kozmetiki tudi veliko konzervansov, ki so lahko celo nevarni.  Seveda so konzervansi tudi v kvalitetnih nekonvencionalnih kozmetičnih izdelkih, vendarse v zadnjem času veliko uporabljajo naravne alternativne sestavine. Na spletni strani www.ekomagazin. si opozarjajo na nekatere dokaj pogosto uporabljane sestavine s škodljivimi učinki. Pri branju sestavin na izdelkih bodite pozorni na naftne derivate (petrolatum, vazelin, petrolej, parafin, mineralna olja), propylene glycol, parabene (methylparaben, propylparaben ...), formaldehid (formalin, lysoform,  formalith ...),  Phenoxyethanol,  Octyl methoxycinnamate,  Natrij lauryl sulfate.  Če se le da, se jim izognite.