Seveda, poleg zdravega telesa se mi zdi zelo pomemben tudi zdrav duh; saj sta neločljivo povezana. Prepričana sem, da brez zdravega duha vsako telo oslabi, zboli in obratno – pozitivno naravnan duh lahko ozdravi tudi telo. Zato je treba čistiti, pometati in pospravljati tudi svojo notranjo 'hiško' duše in srca.

Ste imeli kdaj kakšno hudo bolezen ali kakšen negativen rezultat garanja in pomanjkanja počitka?

Trkam po lesu, preden odgovorim. Prav huda bolezen me, k sreči, še ni doletela, me je pa telo že na mnoge načine ustavljalo, ko se sama nisem znala ali hotela. Vedno, ko primem v roke Zgodbe ob kuhinjski mizi Rachel Naomi Remer, sem presunjena nad lepoto in resničnostjo njenih besed. ''Dokler se ne ustavimo ali, pogosteje, dokler nas kaj ne ustavi, upamo, da bomo pustili nekatere življenjske dogodke za seboj in živeli naprej. Toda ko se ustavimo, ugotovimo, da nas bodo nekatera življenjska vprašanja spremljala do smrti. Spet in spet se bodo porajala, vsakič z novo zgodbo, vsakič z večjim razumevanjem, dokler jih ne bomo mogli več razločiti od blagrov in modrosti. Tako nas življenje uči, kako naj živimo.''

S športom, čim bolj zdravo prehrano (včasih seveda tudi grešim, da je groza) in tudi s tem, o čemer sva ravnokar govorili – pometanjem in pospravljanjem notranje 'hiške'.

Tudi s tem si pomagam, če je telo preutrujeno, opešano ali napadeno. Sicer pa skušam za vnos vitaminov skrbeti z uživanjem sadja in zelenjave. Res škoda pa je, da najboljše sladkarije ne vsebujejo vitaminov. (smeh)

Bova rekli raje: skušam se izogibati – mastni hrani in takšni, ki telo preveč obremenjuje. Moje telo ima kar močne senzorje in hitro začne 'brundati', če mu kaj ni všeč.

Seveda. Prihajam sicer iz precej nešportne družine, tako da sem šele pozneje, v času končevanja študija, predvsem ob spodbudi prijateljice, spoznavala čare in blagodejne učinke športa in rekreacije. Moram pa priznati, da mi je bilo za začetku kar težko spraviti svoje lenobno telo v pogon. 

Poleti rada kolesarim, hodim v hribe, pozimi smučam, skoraj v vseh vremenskih pogojih pa tečem. Je pa tudi fant velik ljubitelj športa, tako da možnosti za prepuščanje lenarjenju skoraj nimam. (smeh)

Letos sem se v družbi prijateljic po daljšem času udeležila skupinske vadbe body burn in pilatesa, ki ga organizira Migaaaj, in imeli smo se prav luštno.

Trenirala nikoli nič, razen jezične mišice. (smeh)

Hm, do svojega telesa ne gojim kakšnih občudujočih niti ne odklanjajočih občutkov. Znam živeti tudi s svojimi manki in tistim, česar je drugje preveč. Predvsem, da sem neizmerno hvaležna, da sem zdrava.

V tem pogledu sem tipična ženska hruškica – pregrehe se mi najprej poznajo na zadnjici, zgornjem delu nog in trebuhu.

Kadar nastopam, za moj videz poskrbijo odlične maskerke z naše televizije. Oblikovanje pričeske že vrsto let prepuščam Mateju Prinčiču iz frizerskega salona Mič Styling na Gornjem trgu v Ljubljani, barva pa me njihova Sanja.

Ne prav pogosto, a ko se odločim oziroma najdem čas. Karmen iz kozmetičnega salona Karmen v Rožni dolini v Ljubljani odlično poskrbi zame in skuša nadoknaditi zamujeno.

Joj, ne sprašujte me tega, da me ne popade slaba vest. (smeh)

Pred kratkim sem v enem intervjuju razlagala, da se mi zdi, da ima moja mami še danes enega najlepših obrazov, kar sem jih kdaj videla, in da sploh ne uporablja dekorativne kozmetike. In nisem povsem prepričana, kaj je vzrok in kaj posledica . ''Manj je več'', je eden njenih najpomembnejših nasvetov, ki mu v prostem času tudi zvesto sledim.

Gotovo niso po naključju tolikokrat izrečene besede o t. i. notranji lepoti (pa s tem nimam v mislih lepote notranjih organov, kot je nekdo nekoč duhovito pripomnil). Zares iskreno lahko rečem, da se mi daleč najlepši zdijo tisti ljudje, ki sijejo, žarijo navdušenje nad življenjem ter hkrati pomirjenost, s tistim, kar prinaša. Zato ne bom omenjala zvezdniških imen, pač pa dekleta z vsakdanjimi življenjskimi potmi, radostmi in bolečinami: Petro, Mei, Barbaro; Katjo, Vojko, Sašo, Tjašo, Natašo, Tanjo; Martino, Nino, Darijo, Andrejo, Marjetko, Katarino, Natalijo, Mojco, Aljo … in tudi Lorello, ki jo vsi poznate.

Lepo se počutim takrat, ko se počutim dobro. 

Niti približno nisem bila samozavestna najstnica, a me je tudi ta notranja negotovost brusila, kovala in oblikovala v to in takšno, kot sem sedaj. 

Na neki način tudi, seveda. Sprenevedala bi se, če bi dejala, da videz v mojem poklicu ni pomemben, a je tudi res, da ni dovolj.

Obožujem masaže in se jim tudi redno predajam. Imate dovolj časa, da naštejem nekaj tistih s skorajda čarobnimi rokami? Pen iz masažnega salona Siam v Krškem, Boštjan iz Studia Energija … Najbolj pa zaleže in odleže 'domača' masaža, prepojena z ljubeznijo in razumevanjem. 

Nohte imam najraje in najpogosteje kratko pristrižene in si jih uredim kar sama, za lase pa, kot sem že omenila, skrbita Matej in Sanja iz Frizerskega salona Matej Prinčič – Mič Styling.

Zdi se mi, da žensko težko kaj zares napravi urejeno, pač pa je urejena ali ni; mnoge in mnogokrat so v preprosti trenirki in supergah lahko bolj urejene od onih na visokih petah. 

Z branjem, tekom, sprehodom, kolesarjenjem in vero, da se bo vse nekako že uredilo tako, kot se mora. 

Joj, ti 'naj izbori' me vedno najbolj namučijo, saj verjamem, da je (zopet ponavljam za Rachel Naomi Remer, ker ste me na začetku intervjuja s svojimi vprašaji spomnili nanjo) ''človeško bitje bolj glagol kot samostalnik''. Zato bi bilo najbolje, če bi pred vse odgovore o najljubših rečeh dodala besede: ''v tem obdobju'' oziroma ''kdo ve, kaj vse še spoznam, preizkusim, okusim …''

Njena najljubša šminka je Diorjev glos rožnate barve.

Za telo uporablja kremo La Roche-Posay Lipikar.

''Še vedno imam v nosnicah vonj sproščujočih borovcev ob morju.''

Bernardin najljubši film je Vicky, Christina, Barcelona Woodyja Allena.

Voditeljičina najljubša zvezda je Zvezdica Zaspanka.

Občuduje junakinje vsakdanjega življenja, katerih imena je že naštela, in junake, ki gredo z njimi v korak.

Njena najljubša knjiga je Eleganca ježa Muriel Burbery, nazadnje pa je prebrala: Blagor ženskam Alenke Rebula.

Za najljubšo razvado šteje popoldanski dremež.

Med rožami ima najraje marjetice.

V čudovitem spominu ji je ostalo potepanje po Parizu, kjer se ljudje gledajo globoko v oči.

Zadnji CD, ki si ga je kupila, je album Jadranke Juras – Sakura.