Težave z različnimi t .i. nespecifičnimi dermatozami rok in nog ima občasno skoraj vsakdo.

Težave, ki jih opisujete, so zelo pogoste, saj ima težave z različnimi t .i. nespecifičnimi dermatozami rok in nog občasno skoraj vsakdo. Večji izziv je te spremembe pravilno diagnosticirati, žal pa še teže učinkovito zdraviti.

Pri opisanih spremembah je predvsem pomemben sistematičen diagnostični pristop, ki poleg poznavanja t. i. diferencialne diagnoze (delovna diagnoza, skupek diagnoz, ki lahko pridejo v poštev) zahteva tudi precej izkušenj glede podrobnosti zunanjega videza posameznih izmed možnih bolezni. Žal vse prepogosto tovrstne težave že skoraj stereotipno označujejo bodisi kot glivično okužbo, zadnje čase pa jih radi pripisujejo tudi alergijskim vzrokom. Obe diferencialni diagnozi sicer prideta v poštev in jih je z ustreznimi preiskavami tudi smiselno izključiti. Vendar pa se zlasti glivične okužbe skoraj nikoli ne pojavljajo z opisanim vzorcem, zato je predpisovanje antimikotikov (protiglivičnih preparatov) kar na slepo večinoma neupravičeno. Alergijsko povzročeni dermatitisi so verjetnejši, zlasti alergijski kontaktni ekcem. Gre za kronično bolezen, ki jo povzročajo snovi, s katerimi pridemo v stik (kontakt) in povzročijo t. i. alergijsko reakcijo poznega tipa. Bolniki, ki takšno težavo imajo, se senzibilizirajo ob prvem stiku s snovjo, na katero so alergični. Ko pridejo z isto snovjo ponovno v stik, se v nekaj urah do nekaj dneh razvijejo za alergijski kontaktni ekcem značilne spremembe, zlasti v obliki drobnih mehurčkov, vnetja, luščenja in ranic na površini kože.

Tako glivično okužbo kot alergijski vzrok za težave je mogoče testirati, kar je pri opisanih spremembah smiselno, še zlasti če pacient že sam pove, da je bil izpostavljen glivični okužbi, ali če že sam ugotavlja, da se spremembe v določenem okolju ali v stiku z določeno snovjo poslabšajo. Žal pa nas vse prevečkrat tudi tovrstna testiranja pustijo na cedilu, kar napoveduje, da verjetno ne bomo našli konkretnega vzroka, ki težavo povzroča in bi ga lahko mogoče odpravili. V takšnih primerih spremembe na koži pripisujemo psoriaziformnim dermatitisom, skupini zelo raznovrstnih bolezni, ki zlasti po svoji mikroskopski sliki spominjajo na luskavico (psoriazo). Marsikdaj se tudi dejansko lahko izkaže, da gre za luskavico, zlasti palmoplantarno obliko, ki se po svojih značilnostih in poteku precej razlikuje od klasične luskavice v plakih. Toda težav ne smemo prehitro pripisati luskavici, saj s tem lahko spregledamo katero izmed drugih bolezni iz omenjene skupine. Konkretno pri vas gre lahko tudi za t. i. dishidrozo. Gre za še vedno dokaj skrivnostno bolezen, katere nastanek so dolgo pripisovali nepravilnemu delovanju žlez znojnic, od koder je dobila bolezen tudi ime. V novejšem času se je izkazalo, da je mehanizem nastanka dishidroze celo bolj zapleten, kot smo menili v preteklosti, saj se bolezen pojavlja tudi pri bolnikih, ki sploh nimajo težav s prekomernim potenjem. Zato so bolezen natančneje raziskovali in ugotovili, da pri večini bolnikov z dishidrozo sploh ni prizadetosti žlez znojnic in je povečano potenje, ki so ga včasih imeli za povzročitelja bolezni, le spremljevalni pojav, ki ga pravzaprav ne znamo razložiti.

Po drugi strani pa se je izkazalo, da bi bila lahko dishidroza preobčutljivostna (vendar ne alergijska) reakcija, povezana z nekaterimi drugimi boleznimi, med njimi atopijskim dermatitisom, kontaktno alergijo ali glivično okužbo. Toda kot že povedano, v večini primerov nobenega izmed naštetih vzrokov ne moremo potrditi, zaradi česar ostaja pravi vzrok še vedno nepojasnjen. Nekateri bolezen pripisujejo celo izključno psihičnim vzrokom, kar bi lahko razložilo tudi spremljajoče potenje.

Ustrezno nepojasnjenemu mehanizmu nastanka je problematično tudi zdravljenje. Praviloma je potrebno zdraviti spremljajoče potenje, pri čemer je zanimivo, da preparati proti potenju olajšajo bolezen celo pri bolnikih, ki s potenjem sicer nimajo težav. Večinoma poskušamo zdraviti tudi z lokalnimi steroidnimi preparati, ki imajo precej dober učinek, vendar velikokrat dolgoročno težave ne odpravijo. Če sumimo na enega izmed možnih vzročnih dejavnikov, ga poskusimo zdraviti. Nekateri priporočajo tudi sistemske kortikosteroidne preparate, ki imajo sicer dober učinek, vendar njihovo uporabo zaradi stranskih učinkov vsaj v Sloveniji omejujemo le na težje primere.