Atopijski dermatitis je v prvi vrsti alergijsko povzročena bolezen.

Vsako leto se mi ob zaključku zime in začetku pomladi pojavljajo srbeče spremembe po koži. Začne se v pregibih komolcev, potem se razširijo še na kolena, pozneje pa tudi drugod po rokah, nogah. Občasno me močno srbi tudi koža obraza, koža po vratu pa me peče in imam občutek, kot da gori. Nekje do maja ali junija se tako težave slabšajo, čez poletje pa se potem umirijo. Naj povem, da sem v mladosti imela astmo, ki pa je zdaj nimam več, le občasno se mi še pojavlja izcedek iz nosu, prav tako večinoma v spomladanskem času. Drugače sem zdrava, stara sem 23 let, težave pa trajajo že vsaj 10 let. Zanima me, če bi mi lahko povedali, kaj bi to lahko bilo in kako si lahko pomagam. Doslej so mi občasno predpisovali hormonska mazila, ki težavo za krajši čas umirijo, vendar se bojim, da se na ta mazila ne bi preveč navadila. Za vaš odgovor se zahvaljujem. Andreja.

Glede na dokaj tipičen opis težav se mi zdi še najbolj verjetno, da gre za t. i. atopijski dermatitis, čeprav brez pregleda seveda tudi drugih bolezni ni mogoče izključiti. Zato se bom v nadaljevanju osredotočil na to bolezen in se ne bom poglabljal v problematiko diferencialne diagnoze, torej bolezni, ki bi še prišle v poštev.

Atopijski dermatitis je v prvi vrsti (okrog 80 odstotkov primerov) alergijsko povzročena bolezen. V osnovi gre za imunsko dogajanje v organizmu, ki ga sprožijo snovi, imenovane alergeni. Alergeni večinoma niso nekakšne strupene snovi, saj pri večini ljudi ne povzročajo nobenih težav. Le pri osebah, ki so za posamezen alergen preobčutljive (alergične), se sproži imunska reakcija, ki se v končni fazi pokaže s simptomi bolezni. Alergene, ki so odgovorni za nastanek atopijskega dermatitisa, delimo na alimentarne (snovi, ki se nahajajo v živilih) in inhalatorne (snovi, ki se nahajajo v zraku). Medtem ko so za težave pri dojenčkih in majhnih otrocih večinoma odgovorni alimentarni, se pri odraslih atopijski dermatitis pogosteje pojavlja v povezavi z inhalatornimi alergeni. Alergen je lahko praktično katerakoli snov v živilih ali zraku, možno pa je tudi, da je posamezna oseba alergična na več snovi. Res pa je, da so posamezne snovi, kakršne so npr. iztrebki hišnih pršic, razni pelodi in trave, izločki pršic v moki ali dlaka različnih živali, precej pogosteje alergogene kot druge.
Po drugi strani v zadnjem času ponovno opažamo, da atopijskega dermatitisa v vseh primerih najbrž vendarle ne povzroča alergijska reakcija. Gre za t. i. intrinzično obliko atopijskega dermatitisa (okrog 20 odstotkov primerov), pri kateri težave pripisujemo dogajanjem v organizmu samem, brez zunanjega dejavnika, ki bi ga lahko identificirali. To notranje dogajanje so lahko različne akutne ali kronične bolezni, kot tudi razna vnetna žarišča. V splošnem pa so ti notranji vzroki za atopijski dermatitis precej teže ugotovljivi, tako da veliko tovrstnih primerov bolezni ostane glede vzroka nepojasnjenih.

Pomladanski čas je kot nalašč za poslabšanje atopijskega dermatitisa, saj že iz zgornjega seznama vidimo, da je med pogostimi alergeni veliko snovi, s katerimi prihajamo v stik prav spomladi. V tem letnem času se sicer poslabšajo tudi druge atopijske bolezni, med katere uvrščamo še bronhialno astmo ter alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice) in konjunktivitis (vnetje očesne veznice). Marsikdaj se pri istem bolniku pojavi več vrst atopijskih bolezni, ki pa so lahko različno močno izražene in tudi ni nujno, da se vse razvijejo oz. poslabšajo ob istem času oz. v istem obdobju. Konkretno tudi sami navajate, da ste pred leti imeli astmo, sedaj pa vas ob atopijskem dermatitisu očitno spremlja vsaj še rinitis, ki pa pri vas najbrž ni tako moteč kot težave na koži. Zanimivo je tudi to, da veliko atopikov v določenih življenjskih obdobjih nima prav nikakršnih težav. Delno to lahko razložimo s tem, da spoznajo vzroke in potek svoje bolezni in se naučijo izogibati snovem, na katere so alergični, oz. situacijam, ki jim povzročajo poslabšanje. Kljub temu pa izkušnje kažejo, da ima očitno tudi sama bolezen obdobja, ko je bolj, in obdobja, ko je manj ali pa sploh ni izražena.

V okviru vzročnega zdravljenja se je treba v prvi vrsti izogibati snovem, za katere je pri pacientu dokazana preobčutljivost. Ker pa to ni vselej možno (npr. pelodi so spomladi v zraku vsepovsod) in ker alergeni očitno niso edini vzrok težav, je velikokrat potrebno tudi zdravljenje samih simptomov. V okviru sistemskega zdravljenja predpisujemo antihistaminike – zdravila, ki zavirajo mehanizem alergijske reakcije, torej nekako prekinejo vzročno zvezo med alergenom in bolezenskimi težavami. Za spremembe na koži predpisujemo različne protivnetne preparate, pri čemer so se v novejšem času ‘klasičnim’ steroidnim (‘hormonskim’) preparatom pridružili še imunomodulatorji. Slednji na mehanizem bolezni v koži delujejo bolj specifično in imajo zato manj stranskih učinkov. Kljub temu pa je vsaj v hujših primerih še vedno treba uporabiti obe vrsti preparatov po shemah, ki jih prilagajamo bolnikom individualno. V zares hudih primerih je treba antihistaminikom dodati tudi sistemske protivnetne preparate in celo imunosupresive, vendar moramo biti pri tem pozorni na številne možne stranske učinke.

V prvi vrsti pa je treba skrbeti za pravilno nego atopijske kože, o kateri bolnike v dermatoloških ambulantah in tudi na raznih delavnicah skušamo čim bolje poučiti. Nikoli ni dovolj poudariti, da se je z dosledno uporabo pravilnih negovalnih preparatov, ki vsebujejo pravšnje razmerje oljne in vodne komponente, velikokrat mogoče izogniti uporabi katerihkoli izmed zgoraj naštetih terapij in s tem tudi stranskim učinkom, s katerimi so te terapije povezane.